Page 89 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 89
n. markelj, v. sember ■ povezanost šolske klime z zaznavanjem zadovoljstva ...
Dosedanje raziskave ugotavljajo večjo povezanost zadovoljstva
z življenjem z osebnimi in socialnimi dejavniki kot z objektivnimi
Zadovoljstvo z življenjem otrok in mladostnikov se močneje povezuje z
osebnostnimi in s socialnimi spremenljivkami kot pa z demografskimi
(npr. starost, spol, razred, poklic staršev in tudi inteligentnost) (Gilman in
Huebner, 2003). Tudi druge raziskave ugotavljajo, da ima širok spekter po
sameznikovih značilnosti (vključno s spolom, socialno-ekonomskim sta
tusom in priseljenskim ozadjem) nizek vpliv na zadovoljstvo z življenjem
otrok (Chen, Cai, He in Fan, 2020; Huebner, Drane in Valois, 2000).
Pri tem avtorja Gilman in Huebner (2003) navajata številne raz
iskave, ki pri severnoameriških in avstralskih otrocih niso pokazale razlik
v splošnem zadovoljstvu z življenjem med spoloma, nekaj manjših, a po
membnih razlik pa so pokazale pri portugalskih in turških otrocih, kjer
so fantje v povprečju poročali o višjem zadovoljstvu z življenjem kot de
kleta. Tudi novejša metaanaliza (Chen, Cai, He in Fan, 2020) potrjuje,
da ima spol šibek vpliv na poročano zadovoljstvo z življenjem in da različ
ni avtorji prihajajo do zelo mešanih zaključkov. Več študij je pokazalo, da
so fantje bolj zadovoljni s svojim življenjem kot dekleta (npr. Soares, Pais-
Ribeiro in Silva, 2019). Druge študije pa razlik med fanti in dekleti niso
odkrile (npr. Huebner, Drane in Valois, 2000).
V nasprotju s temi ugotovitvami so v raziskavi PISA 2018 (OECD,
2019) v večini držav ugotovili pomembno razliko med spoloma v zadovolj
stvu z življenjem: pri 56-ih državah so ugotovili, da so fantje bolj zadovolj
ni z življenjem kot dekleta, v štirih državah so poročali obratno in v 10-ih
državah ni bilo pomembnih razlik med spoloma. Slovenija je ena izmed
tistih držav, kjer je bila razlika med spoloma še posebno velika (tj. več kot
15 odstotnih točk).
Socialno-ekonomski status družine se v večini raziskav ni pokazal
kot pomemben dejavnik splošnega zadovoljstva z življenjem pri otrocih
(Gilman in Huebner, 2003), pomembno nižje zadovoljstvo z življenjem
so ugotovili le pri brezdomskih otrocih (Bearsley and Cummins, 1999, v
ibid.). Predpostavljamo lahko, da ko so enkrat osnovne otrokove potrebe
zadovoljene, dodatna finančna moč družine nima več velikega vpliva na
otrokovo splošno zadovoljstvo z življenjem.
Na drugi strani pa raziskovalci ugotavljajo, da na doživljanje zado
voljstva z življenjem močneje vplivajo osebnostne značilnosti mladost
nika, kot so splošna samozavest, samoučinkovitost in samozanesljivost
(Gilman, Huebner in Laughlin, 2000; Diener in Diener, 2009), notranji
lokus kontrole (Ash in Huebner, 2001), storilnostna motiviranost učen
ca (Štraus, 2017), ekstravertiranost in nevroticizem (Fogle, Huebner in
Laughlin, 2002) ter t. i. raztreščeni um (Luo, Zhu in You, 2016). Tudi
87
Dosedanje raziskave ugotavljajo večjo povezanost zadovoljstva
z življenjem z osebnimi in socialnimi dejavniki kot z objektivnimi
Zadovoljstvo z življenjem otrok in mladostnikov se močneje povezuje z
osebnostnimi in s socialnimi spremenljivkami kot pa z demografskimi
(npr. starost, spol, razred, poklic staršev in tudi inteligentnost) (Gilman in
Huebner, 2003). Tudi druge raziskave ugotavljajo, da ima širok spekter po
sameznikovih značilnosti (vključno s spolom, socialno-ekonomskim sta
tusom in priseljenskim ozadjem) nizek vpliv na zadovoljstvo z življenjem
otrok (Chen, Cai, He in Fan, 2020; Huebner, Drane in Valois, 2000).
Pri tem avtorja Gilman in Huebner (2003) navajata številne raz
iskave, ki pri severnoameriških in avstralskih otrocih niso pokazale razlik
v splošnem zadovoljstvu z življenjem med spoloma, nekaj manjših, a po
membnih razlik pa so pokazale pri portugalskih in turških otrocih, kjer
so fantje v povprečju poročali o višjem zadovoljstvu z življenjem kot de
kleta. Tudi novejša metaanaliza (Chen, Cai, He in Fan, 2020) potrjuje,
da ima spol šibek vpliv na poročano zadovoljstvo z življenjem in da različ
ni avtorji prihajajo do zelo mešanih zaključkov. Več študij je pokazalo, da
so fantje bolj zadovoljni s svojim življenjem kot dekleta (npr. Soares, Pais-
Ribeiro in Silva, 2019). Druge študije pa razlik med fanti in dekleti niso
odkrile (npr. Huebner, Drane in Valois, 2000).
V nasprotju s temi ugotovitvami so v raziskavi PISA 2018 (OECD,
2019) v večini držav ugotovili pomembno razliko med spoloma v zadovolj
stvu z življenjem: pri 56-ih državah so ugotovili, da so fantje bolj zadovolj
ni z življenjem kot dekleta, v štirih državah so poročali obratno in v 10-ih
državah ni bilo pomembnih razlik med spoloma. Slovenija je ena izmed
tistih držav, kjer je bila razlika med spoloma še posebno velika (tj. več kot
15 odstotnih točk).
Socialno-ekonomski status družine se v večini raziskav ni pokazal
kot pomemben dejavnik splošnega zadovoljstva z življenjem pri otrocih
(Gilman in Huebner, 2003), pomembno nižje zadovoljstvo z življenjem
so ugotovili le pri brezdomskih otrocih (Bearsley and Cummins, 1999, v
ibid.). Predpostavljamo lahko, da ko so enkrat osnovne otrokove potrebe
zadovoljene, dodatna finančna moč družine nima več velikega vpliva na
otrokovo splošno zadovoljstvo z življenjem.
Na drugi strani pa raziskovalci ugotavljajo, da na doživljanje zado
voljstva z življenjem močneje vplivajo osebnostne značilnosti mladost
nika, kot so splošna samozavest, samoučinkovitost in samozanesljivost
(Gilman, Huebner in Laughlin, 2000; Diener in Diener, 2009), notranji
lokus kontrole (Ash in Huebner, 2001), storilnostna motiviranost učen
ca (Štraus, 2017), ekstravertiranost in nevroticizem (Fogle, Huebner in
Laughlin, 2002) ter t. i. raztreščeni um (Luo, Zhu in You, 2016). Tudi
87
