Page 91 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 91
n. markelj, v. sember ■ povezanost šolske klime z zaznavanjem zadovoljstva ...
V mladostništvu pa za zadovoljstvo z življenjem mladostnika po
staja vedno pomembnejši vpliv vrstnikov (Park, 2004). Mladostnik z vi
soko izraženim zadovoljstvom z življenjem bo verjetneje dobro socialno
prilagojen kljub negativnemu vplivu vrstnikov ali pomanjkanju interak
cij z vrstn iki (Griffin, 2002, v ibid.). Čeprav se mladostnik osamosvaja iz
primarnega družinskega okolja, pa je le-to zanj še vedno zelo pomemb
no. Arslan (2019) v raziskavi o odnosu med socialno izključenostjo in za
dovoljstvom z življenjem med mladostniki ugotavlja, da socialna izključe
nost negativno vpliva na zadovoljstvo v življenju mladostnika, pri čemer
njegova samozavest in odpornost proti stresu igrata ključno mediatorsko
vlogo med spremenljivkama. Kljub močnemu vplivu sovrstnikov pa se za
dovoljstvo z življenjem pri otrocih in mladostnikih še vedno močneje po
vezuje s pozitivnimi izkušnjami znotraj družine kot s pozitivnimi izku
šnjami z vrstniki (Dew in Huebner, 1994).
Navedene raziskave kažejo, da nikakor ne moremo zanikati izred
nega pomena družinskega okolja na eni strani (primerjaj statistično po
membno korelacijo zadovoljstva z življenjem s čustveno podporo star
šev v tej analizi) in vpliva prijateljev na drugi strani na pozitiven razvoj
otroka in mladostnika ter s tem v povezavi tudi na njegovo zadovoljstvo
z življenjem.
Pomen šolskega okolja pri oblikovanju zadovoljstva z življenjem
Vendar pa nekateri mladostniki zaradi različnih vzrokov nimajo pozitiv
ne podpore v družinskem okolju, zato je pomembno, da najdejo drugo
okolje, ki razume njihovo čustvovanje in podpira njihov razvoj. Na tem
mestu moramo omeniti tudi rezultate raziskave McCullougha s sodelavci
(2000), ki ugotavlja, da imajo vsakodnevni dogodki (npr. hobi, druženje s
prijatelji ipd.) močnejši vpliv na mladostnikovo zadovoljstvo z življenjem
kot veliki življenjski dogodki (pozitivni ali negativni).
Ker se torej vsakodnevno doživljanje mladostnika izkazuje kot po
membno za občutenje zadovoljstva z življenjem (ibid.), je čas šolanja po
membno obdobje, ki sooblikuje občutek zadovoljstva z življenjem. To je
namreč dolgo obdobje, v katerem se nakopičijo mali pozitivni in negativ
ni pomembni dogodki, hkrati pa je tudi prostor, kjer učenci doživijo moč
ne občutke (ne)razumevanja, (ne)povezanosti ali globoko osredotočenost
v smiselno učenje.
Te globoke izkušnje, ki jih doživljajo učenci v šoli, oblikujejo njiho
vo učenje in nadaljnji razvoj preko različnih povezav in poti. Zato tu toli
ko bolj vidiva pomembnost šole kot mediatorja negativnih izkušenj mla
dostnikov, saj lahko le-tem ponudi priložnosti za vsakodnevno doživljanje
pozitivnih dogodkov, na drugi strani pa lahko z intervencijami na ravni
89
V mladostništvu pa za zadovoljstvo z življenjem mladostnika po
staja vedno pomembnejši vpliv vrstnikov (Park, 2004). Mladostnik z vi
soko izraženim zadovoljstvom z življenjem bo verjetneje dobro socialno
prilagojen kljub negativnemu vplivu vrstnikov ali pomanjkanju interak
cij z vrstn iki (Griffin, 2002, v ibid.). Čeprav se mladostnik osamosvaja iz
primarnega družinskega okolja, pa je le-to zanj še vedno zelo pomemb
no. Arslan (2019) v raziskavi o odnosu med socialno izključenostjo in za
dovoljstvom z življenjem med mladostniki ugotavlja, da socialna izključe
nost negativno vpliva na zadovoljstvo v življenju mladostnika, pri čemer
njegova samozavest in odpornost proti stresu igrata ključno mediatorsko
vlogo med spremenljivkama. Kljub močnemu vplivu sovrstnikov pa se za
dovoljstvo z življenjem pri otrocih in mladostnikih še vedno močneje po
vezuje s pozitivnimi izkušnjami znotraj družine kot s pozitivnimi izku
šnjami z vrstniki (Dew in Huebner, 1994).
Navedene raziskave kažejo, da nikakor ne moremo zanikati izred
nega pomena družinskega okolja na eni strani (primerjaj statistično po
membno korelacijo zadovoljstva z življenjem s čustveno podporo star
šev v tej analizi) in vpliva prijateljev na drugi strani na pozitiven razvoj
otroka in mladostnika ter s tem v povezavi tudi na njegovo zadovoljstvo
z življenjem.
Pomen šolskega okolja pri oblikovanju zadovoljstva z življenjem
Vendar pa nekateri mladostniki zaradi različnih vzrokov nimajo pozitiv
ne podpore v družinskem okolju, zato je pomembno, da najdejo drugo
okolje, ki razume njihovo čustvovanje in podpira njihov razvoj. Na tem
mestu moramo omeniti tudi rezultate raziskave McCullougha s sodelavci
(2000), ki ugotavlja, da imajo vsakodnevni dogodki (npr. hobi, druženje s
prijatelji ipd.) močnejši vpliv na mladostnikovo zadovoljstvo z življenjem
kot veliki življenjski dogodki (pozitivni ali negativni).
Ker se torej vsakodnevno doživljanje mladostnika izkazuje kot po
membno za občutenje zadovoljstva z življenjem (ibid.), je čas šolanja po
membno obdobje, ki sooblikuje občutek zadovoljstva z življenjem. To je
namreč dolgo obdobje, v katerem se nakopičijo mali pozitivni in negativ
ni pomembni dogodki, hkrati pa je tudi prostor, kjer učenci doživijo moč
ne občutke (ne)razumevanja, (ne)povezanosti ali globoko osredotočenost
v smiselno učenje.
Te globoke izkušnje, ki jih doživljajo učenci v šoli, oblikujejo njiho
vo učenje in nadaljnji razvoj preko različnih povezav in poti. Zato tu toli
ko bolj vidiva pomembnost šole kot mediatorja negativnih izkušenj mla
dostnikov, saj lahko le-tem ponudi priložnosti za vsakodnevno doživljanje
pozitivnih dogodkov, na drugi strani pa lahko z intervencijami na ravni
89
