Page 90 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 90
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
doseganje razvojnih mejnikov v obdobju mladostništva se pozitivno pove
zuje z mladostnikovim zadovoljstvom z življenjem (Kins in Beyers, 2010).
Zadovoljstvo z življenjem je pomemben mediator pri vrsti problema
tičnih vedenj otroka in mladostnika. Višje zadovoljstvo z življenjem pri
mladostnikih zmanjšuje tudi vpliv večjih stresnih dogodkov na razvoj psi
hičnih težav mladostnika (Suldo in Huebner, 2004a). Pri mladostnikih,
ki pogosteje zlorabljajo alkohol ali droge ali izkazujejo druga tvegana ve
denja, pa raziskovalci ugotavljajo nižje zadovoljstvo z življenjem (Zullig et
al., 2001).
Biološki in okoljski dejavniki zadovoljstva z življenjem
Na tem mestu je treba poudariti, da se raziskovalci še niso poenotili, kolik
šen vpliv na razvoj zadovoljstva z življenjem imajo biološki dejavniki in
kolikšnega okoljski.
Biološki dejavniki določajo osnovno raven zadovoljstva, h kateri se
posameznik vrača, ne glede na pozitivne in negativne dogodke v življen
ju (Headey and Wearing, 1989). Prav tako določajo občutljivost posame
znika na dogodke v življenju (Gray, 1981). Zadovoljstvo z življenjem blaži
negativne vplive stresnih dogodkov in vzpodbuja uspešno delovanje posa
meznika (Park, 2004), saj naj bi po Lazarusovi teoriji o stresu (1993) po
samezniki s pozitivnim vrednotenjem življenja (kot ga nakazuje zadovolj
stvo z življenjem) zunanje dogodke pogosteje ocenjevali kot izziv in ne kot
grožnjo, zaradi česar doživljajo prijetnejša čustva in izbirajo bolj uspešne
strategije soočanja s stresom.
Kasneje so se teorije osredotočile na raziskovanje vpliva domače
ga okolja na posameznikovo zadovoljstvo v življenju. Raziskovalci ugota
vljajo, da imajo starši od najzgodnejšega obdobja ogromen vpliv na razvoj
otroka (Dew in Huebner, 1994). Odzivanje in ravnanje staršev lahko ele
gantno strnemo v sloge starševstva, ki na zadovoljstvo z življenjem otroka
in kasneje mladostnika vplivajo pozitivno (avtoritativni slog1) ali negativ
no (avtokratski slog in permisivni slog) (Abdi et al., 2014, Desjardins et
al., 2008). Podpora staršev se namreč visoko povezuje z mladostnikovim
zadovoljstvom z življenjem (Štraus, 2017).
Raziskovalci ugotavljajo, da je mladostnikovo zadovoljstvo z življen
jem mediator med učinki starševskega sloga in njegovim problematičnim
vedenjem (usmerjenim navzven ali navznoter): pomanjkanje starševske
čustvene in instrumentalne podpore bo na mladostnika z visokim zado
voljstvom z življenjem manj negativno vplivalo kot na mladostnika z niz
kim zadovoljstvom z življenjem (Suldo in Huebner, 2004b).
1 Sem dodajava še povezovalno/sočutno/zavestno starševstvo (npr. Shefali, 2010), ki se po-
javlja v zadnjih letih.
88
doseganje razvojnih mejnikov v obdobju mladostništva se pozitivno pove
zuje z mladostnikovim zadovoljstvom z življenjem (Kins in Beyers, 2010).
Zadovoljstvo z življenjem je pomemben mediator pri vrsti problema
tičnih vedenj otroka in mladostnika. Višje zadovoljstvo z življenjem pri
mladostnikih zmanjšuje tudi vpliv večjih stresnih dogodkov na razvoj psi
hičnih težav mladostnika (Suldo in Huebner, 2004a). Pri mladostnikih,
ki pogosteje zlorabljajo alkohol ali droge ali izkazujejo druga tvegana ve
denja, pa raziskovalci ugotavljajo nižje zadovoljstvo z življenjem (Zullig et
al., 2001).
Biološki in okoljski dejavniki zadovoljstva z življenjem
Na tem mestu je treba poudariti, da se raziskovalci še niso poenotili, kolik
šen vpliv na razvoj zadovoljstva z življenjem imajo biološki dejavniki in
kolikšnega okoljski.
Biološki dejavniki določajo osnovno raven zadovoljstva, h kateri se
posameznik vrača, ne glede na pozitivne in negativne dogodke v življen
ju (Headey and Wearing, 1989). Prav tako določajo občutljivost posame
znika na dogodke v življenju (Gray, 1981). Zadovoljstvo z življenjem blaži
negativne vplive stresnih dogodkov in vzpodbuja uspešno delovanje posa
meznika (Park, 2004), saj naj bi po Lazarusovi teoriji o stresu (1993) po
samezniki s pozitivnim vrednotenjem življenja (kot ga nakazuje zadovolj
stvo z življenjem) zunanje dogodke pogosteje ocenjevali kot izziv in ne kot
grožnjo, zaradi česar doživljajo prijetnejša čustva in izbirajo bolj uspešne
strategije soočanja s stresom.
Kasneje so se teorije osredotočile na raziskovanje vpliva domače
ga okolja na posameznikovo zadovoljstvo v življenju. Raziskovalci ugota
vljajo, da imajo starši od najzgodnejšega obdobja ogromen vpliv na razvoj
otroka (Dew in Huebner, 1994). Odzivanje in ravnanje staršev lahko ele
gantno strnemo v sloge starševstva, ki na zadovoljstvo z življenjem otroka
in kasneje mladostnika vplivajo pozitivno (avtoritativni slog1) ali negativ
no (avtokratski slog in permisivni slog) (Abdi et al., 2014, Desjardins et
al., 2008). Podpora staršev se namreč visoko povezuje z mladostnikovim
zadovoljstvom z življenjem (Štraus, 2017).
Raziskovalci ugotavljajo, da je mladostnikovo zadovoljstvo z življen
jem mediator med učinki starševskega sloga in njegovim problematičnim
vedenjem (usmerjenim navzven ali navznoter): pomanjkanje starševske
čustvene in instrumentalne podpore bo na mladostnika z visokim zado
voljstvom z življenjem manj negativno vplivalo kot na mladostnika z niz
kim zadovoljstvom z življenjem (Suldo in Huebner, 2004b).
1 Sem dodajava še povezovalno/sočutno/zavestno starševstvo (npr. Shefali, 2010), ki se po-
javlja v zadnjih letih.
88
