Page 87 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 87
ezanost šolske klime z zaznavanjem zadovoljstva
z življenjem slovenskih mladostnikov
v raziskavi PISA 2018
Neja Markelj, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
Vedrana Sember, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
Teoretični okvir
Mladostniki v šoli in ob delu za šolo preživijo večji del svojega
časa. Vpliv šole, kamor vključujemo ne samo šolsko delo, temveč
tudi socializacijo, interakcijo z vrstniki in učitelji, je lahko na
občutja mladostnika precejšen. Interakcija mladostnika z varnim, kako
vostnim in stabilnim socialnim okoljem sooblikuje razvoj pozitivnega fi
zičnega, kognitivnega, čustvenega, socialnega in ekonomskega kapitala, ki
je podlaga za njegovo zdravje in blagostanje kasneje v življenju (Blakemore
in Mills, 2014). Ti isti vzorci pa se prenašajo tudi naprej v naslednjo gene
racijo (Patton et al., 2016). Ravno zaradi tega je mladostništvo (poleg pr
vih otroških let) drugo okno priložnosti, kako povečati zdravje in blago
stanje posameznika in družbe.
Razumevanje koncepta zadovoljstva z življenjem v prispevku
Nivo blagostanja, tj. »posameznikova kognitivna in afektivna ocena svo
jega življenja« (Diener, 2000: str. 34), je pomemben, ker pomembno vpli
va na kakovost posameznikovega življenja (Skevington in Böhnke, 2018):
pozitivno blagostanje omogoča več priložnosti za socialno in osebno
rast, raziskovalno vedenje in za razvoj pozitivnega psihološkega kapita
la, pomembnega za oblikovanje ustreznih obrambnih strategij (Gilman
in Huebner, 2003). Na drugi strani pa pozitivno blagostanje omili de
lovanje različnih negativnih genetskih ali okoljskih dejavnikov, kot so
npr. razvoj mentalne bolezni ali nefunkcionalni odnosi (Park, 2004). Po
Kashdanu (2004) raziskovalci danes soglašajo, da koncept blagostanja
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)85-107 85
izvirni znanstveni članek
z življenjem slovenskih mladostnikov
v raziskavi PISA 2018
Neja Markelj, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
Vedrana Sember, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
Teoretični okvir
Mladostniki v šoli in ob delu za šolo preživijo večji del svojega
časa. Vpliv šole, kamor vključujemo ne samo šolsko delo, temveč
tudi socializacijo, interakcijo z vrstniki in učitelji, je lahko na
občutja mladostnika precejšen. Interakcija mladostnika z varnim, kako
vostnim in stabilnim socialnim okoljem sooblikuje razvoj pozitivnega fi
zičnega, kognitivnega, čustvenega, socialnega in ekonomskega kapitala, ki
je podlaga za njegovo zdravje in blagostanje kasneje v življenju (Blakemore
in Mills, 2014). Ti isti vzorci pa se prenašajo tudi naprej v naslednjo gene
racijo (Patton et al., 2016). Ravno zaradi tega je mladostništvo (poleg pr
vih otroških let) drugo okno priložnosti, kako povečati zdravje in blago
stanje posameznika in družbe.
Razumevanje koncepta zadovoljstva z življenjem v prispevku
Nivo blagostanja, tj. »posameznikova kognitivna in afektivna ocena svo
jega življenja« (Diener, 2000: str. 34), je pomemben, ker pomembno vpli
va na kakovost posameznikovega življenja (Skevington in Böhnke, 2018):
pozitivno blagostanje omogoča več priložnosti za socialno in osebno
rast, raziskovalno vedenje in za razvoj pozitivnega psihološkega kapita
la, pomembnega za oblikovanje ustreznih obrambnih strategij (Gilman
in Huebner, 2003). Na drugi strani pa pozitivno blagostanje omili de
lovanje različnih negativnih genetskih ali okoljskih dejavnikov, kot so
npr. razvoj mentalne bolezni ali nefunkcionalni odnosi (Park, 2004). Po
Kashdanu (2004) raziskovalci danes soglašajo, da koncept blagostanja
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)85-107 85
izvirni znanstveni članek
