Page 88 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 88
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
(angl. subjective well being) obsega dve področji: 1) kognitivno oceno o za
dovoljstvu v življenju nasploh in na posameznih življenjskih področjih ter
2) čustveno doživljanje (kako pogosto in intenzivno doživljamo pozitivna
in negativna čustva).
Podobno tudi v raziskavi PISA (OECD, 2017) učenčevo blagostanje
opredelijo s tistimi sposobnosti in priložnosti, ki jih posameznik potrebu
je, da bi živel srečno in izpolnjujoče. Razdelijo jih na 5 področij (Borgonovi
in Pál, 2016): kognitivno (učenčevo znanje, spretnosti in temelji za učin
kovito vključevanje v družbo), psihološko (vrednotenje lastnega življenja,
zavzetost za šolo, cilji za prihodnost), fizično (zdravje, športne aktivnosti,
zdrava prehrana), socialno (kakovost socialnega življenja s primarno dru
žino, sovrstniki in učitelji) in materialno (materialni viri staršev, da zado
voljijo učenčeve potrebe, in šole za uspešno učenje in razvoj).
Kot osnovni kazalnik blagostanja mnogo raziskovalcev uporablja kar
kognitivno komponento, ker 1) zajema in presega takojšnje učinke življenj
skih dogodkov in razpoloženjskih stanj (Diener et al., 1999; Veenhoven,
2012; OECD, 2019), 2) samostojno pojasni pomemben delež skupne va
riance blagostanja in 3) vpliva na druga pomembna vedenja posamezni
ka (npr. na vedenja, ki preprečujejo razvoj depresivnih stanj, povečujejo
zdravstveno blagostanje ter omogočajo učinkovite medosebne odnose in
uspešno funkcioniranje posameznika na poklicnem področju) (Gilman
in Huebner, 2003).
Kognitivno komponento blagostanja nekateri raziskovalci imenu
jejo in opredeljujejo kot zadovoljstvo z življenjem (angl. life satisfaction)
(Diener et al, 1999; Gilman in Huebner, 2003). V raziskavi PISA ga opre
delijo kot učenčevo splošno oceno lastnega življenja in ga obravnavajo sku
paj z učenčevim dojemanjem namena in smisla lastnega življenja (OECD,
2019). Zaradi slednjega oceno zadovoljstva z življenjem v raziskavi PISA
umestijo na psihološko področje (Borgonovi in Pál, 2016).
Kaj o zadovoljstvu z življenjem slovenskih mladostnikov kažejo
dosedanji rezultati raziskave PISA?
Raziskava PISA 2018 ugotavlja, da je večina slovenskih 15-letnikov zado
voljna z lastnim življenjem (OECD, 2019), vendar so v primerjavi s pov
prečjem OECD (M = 7,04) poročali o nekoliko nižjem zadovoljstvu z
živl jenjem (M = 6,86). O zadovoljstvu z življenjem (ocena med 7 in 10) je
poročalo 64 % 15-letnikov (povprečje držav OECD 67 %), o nezadovolj
stvu (ocena med 0 in 4) pa 20 % 15-letnikov (povprečje držav OECD 16
%), kar je za 4 odstotne točke več kot leta 2015 (Šterman Ivančič, 2019).
86
(angl. subjective well being) obsega dve področji: 1) kognitivno oceno o za
dovoljstvu v življenju nasploh in na posameznih življenjskih področjih ter
2) čustveno doživljanje (kako pogosto in intenzivno doživljamo pozitivna
in negativna čustva).
Podobno tudi v raziskavi PISA (OECD, 2017) učenčevo blagostanje
opredelijo s tistimi sposobnosti in priložnosti, ki jih posameznik potrebu
je, da bi živel srečno in izpolnjujoče. Razdelijo jih na 5 področij (Borgonovi
in Pál, 2016): kognitivno (učenčevo znanje, spretnosti in temelji za učin
kovito vključevanje v družbo), psihološko (vrednotenje lastnega življenja,
zavzetost za šolo, cilji za prihodnost), fizično (zdravje, športne aktivnosti,
zdrava prehrana), socialno (kakovost socialnega življenja s primarno dru
žino, sovrstniki in učitelji) in materialno (materialni viri staršev, da zado
voljijo učenčeve potrebe, in šole za uspešno učenje in razvoj).
Kot osnovni kazalnik blagostanja mnogo raziskovalcev uporablja kar
kognitivno komponento, ker 1) zajema in presega takojšnje učinke življenj
skih dogodkov in razpoloženjskih stanj (Diener et al., 1999; Veenhoven,
2012; OECD, 2019), 2) samostojno pojasni pomemben delež skupne va
riance blagostanja in 3) vpliva na druga pomembna vedenja posamezni
ka (npr. na vedenja, ki preprečujejo razvoj depresivnih stanj, povečujejo
zdravstveno blagostanje ter omogočajo učinkovite medosebne odnose in
uspešno funkcioniranje posameznika na poklicnem področju) (Gilman
in Huebner, 2003).
Kognitivno komponento blagostanja nekateri raziskovalci imenu
jejo in opredeljujejo kot zadovoljstvo z življenjem (angl. life satisfaction)
(Diener et al, 1999; Gilman in Huebner, 2003). V raziskavi PISA ga opre
delijo kot učenčevo splošno oceno lastnega življenja in ga obravnavajo sku
paj z učenčevim dojemanjem namena in smisla lastnega življenja (OECD,
2019). Zaradi slednjega oceno zadovoljstva z življenjem v raziskavi PISA
umestijo na psihološko področje (Borgonovi in Pál, 2016).
Kaj o zadovoljstvu z življenjem slovenskih mladostnikov kažejo
dosedanji rezultati raziskave PISA?
Raziskava PISA 2018 ugotavlja, da je večina slovenskih 15-letnikov zado
voljna z lastnim življenjem (OECD, 2019), vendar so v primerjavi s pov
prečjem OECD (M = 7,04) poročali o nekoliko nižjem zadovoljstvu z
živl jenjem (M = 6,86). O zadovoljstvu z življenjem (ocena med 7 in 10) je
poročalo 64 % 15-letnikov (povprečje držav OECD 67 %), o nezadovolj
stvu (ocena med 0 in 4) pa 20 % 15-letnikov (povprečje držav OECD 16
%), kar je za 4 odstotne točke več kot leta 2015 (Šterman Ivančič, 2019).
86
