Page 76 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 76
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
četrtina standardnega odklona. Rezultat je torej podoben rezultatom za
splošno branje deklet.
Fantje se tudi pri tej meri bralne samopodobe razlikujejo od deklet.
Podobno kot za težave pri branju nasploh povprečno šibki bralci z razvoj
no miselnostjo poročajo o manjšem obsegu težav na preizkusu branja
PISA od enako pismenih deklet s katerokoli miselnostjo (raven zaznave
je –0,16). So ti fantje preveč samozavestni? Tudi ti fantje imajo povpreč
no šibke dosežke, kar pomeni, da so se verjetno soočali s približno ena
kim obsegom težav na preizkusu PISA kot dekleta z enakimi dosežki.
Obenem imajo, enako kot dekleta, povprečno samopodobo o bralni kom
petentnosti. Njihovo poročanje o manj težavah na preizkusu se zato ne zdi
realno. To dodatno podkrepi razumevanje, da je tudi pri teh fantih prej
ugotovljeno manjše zaznavanje težav pri branju nasploh izkaz previsoke
samozavesti. Zanimivo pa je, da pri tem ne gre za šibkejše bralce s fiksno,
ampak z razvojno miselnostjo.
Kaj pa šibkejši bralci s fiksno miselnostjo? V nasprotju z njihovim
zaznavanjem težav pri branju nasploh so povprečno šibko pismeni fantje
s fiksno miselnostjo poročali o več težavah na preizkusu branja PISA od
enako pismenih razvojno mislečih sovrstnikov (koeficient spremembe ob
fiksni miselnosti je 0,16, kar pomeni, da je skupni koeficient ravni zazna
ve težav –0,16 + 0,16 = 0,00). Ti fantje torej poročajo o povprečnem ob
segu težav, kar je podobno poročanju povprečno šibkih razvojno mislečih
bralk. To se zdi realen rezultat. Fiksna miselnost za te fante pri tem vpra
šanju ne kaže negativnih učinkov. Ostaja pa vtis o previsoki samozavesti
iz odgovorov o težavah pri branju nasploh.
Naklon učinka višje bralne pismenosti na manj zaznavanja težav
na preizkusu PISA je (ne glede na miselnost) za šibkejše bralce približno
petina standardnega odklona. Rezultat je podoben rezultatom deklet.
Dodatnega učinka fiksne miselnosti v tem odnosu bralne zmožnosti z za
znavo težav na preizkusu branja PISA nismo ugotovili ne pri dekletih ne
pri fantih. Glede na stabilnost med spoloma in med učenci z različnimi
miselnostmi ter podobnost z mero zaznavanja težav pri branju nasploh,
nenazadnje pa tudi glede na to, da govorimo o zaznavanju težav na preiz
kusu, iz katerega so izpeljani dosežki, ki so za vse v primerjanih skupinah
(približno) enaki, sklepamo, da je ta rezultat realen. Rezultati torej naka
zujejo, da so težave na preizkusu PISA realno zaznavali šibkejše bralke z
razvojno pismenostjo in šibkejši bralci s fiksno miselnostjo; šibkejše bralke
s fiksno miselnostjo pa so premalo, šibkejši bralci z razvojno miselnostjo
preveč samozavestni.
74
četrtina standardnega odklona. Rezultat je torej podoben rezultatom za
splošno branje deklet.
Fantje se tudi pri tej meri bralne samopodobe razlikujejo od deklet.
Podobno kot za težave pri branju nasploh povprečno šibki bralci z razvoj
no miselnostjo poročajo o manjšem obsegu težav na preizkusu branja
PISA od enako pismenih deklet s katerokoli miselnostjo (raven zaznave
je –0,16). So ti fantje preveč samozavestni? Tudi ti fantje imajo povpreč
no šibke dosežke, kar pomeni, da so se verjetno soočali s približno ena
kim obsegom težav na preizkusu PISA kot dekleta z enakimi dosežki.
Obenem imajo, enako kot dekleta, povprečno samopodobo o bralni kom
petentnosti. Njihovo poročanje o manj težavah na preizkusu se zato ne zdi
realno. To dodatno podkrepi razumevanje, da je tudi pri teh fantih prej
ugotovljeno manjše zaznavanje težav pri branju nasploh izkaz previsoke
samozavesti. Zanimivo pa je, da pri tem ne gre za šibkejše bralce s fiksno,
ampak z razvojno miselnostjo.
Kaj pa šibkejši bralci s fiksno miselnostjo? V nasprotju z njihovim
zaznavanjem težav pri branju nasploh so povprečno šibko pismeni fantje
s fiksno miselnostjo poročali o več težavah na preizkusu branja PISA od
enako pismenih razvojno mislečih sovrstnikov (koeficient spremembe ob
fiksni miselnosti je 0,16, kar pomeni, da je skupni koeficient ravni zazna
ve težav –0,16 + 0,16 = 0,00). Ti fantje torej poročajo o povprečnem ob
segu težav, kar je podobno poročanju povprečno šibkih razvojno mislečih
bralk. To se zdi realen rezultat. Fiksna miselnost za te fante pri tem vpra
šanju ne kaže negativnih učinkov. Ostaja pa vtis o previsoki samozavesti
iz odgovorov o težavah pri branju nasploh.
Naklon učinka višje bralne pismenosti na manj zaznavanja težav
na preizkusu PISA je (ne glede na miselnost) za šibkejše bralce približno
petina standardnega odklona. Rezultat je podoben rezultatom deklet.
Dodatnega učinka fiksne miselnosti v tem odnosu bralne zmožnosti z za
znavo težav na preizkusu branja PISA nismo ugotovili ne pri dekletih ne
pri fantih. Glede na stabilnost med spoloma in med učenci z različnimi
miselnostmi ter podobnost z mero zaznavanja težav pri branju nasploh,
nenazadnje pa tudi glede na to, da govorimo o zaznavanju težav na preiz
kusu, iz katerega so izpeljani dosežki, ki so za vse v primerjanih skupinah
(približno) enaki, sklepamo, da je ta rezultat realen. Rezultati torej naka
zujejo, da so težave na preizkusu PISA realno zaznavali šibkejše bralke z
razvojno pismenostjo in šibkejši bralci s fiksno miselnostjo; šibkejše bralke
s fiksno miselnostjo pa so premalo, šibkejši bralci z razvojno miselnostjo
preveč samozavestni.
74
