Page 75 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 75
m. šimenc, s. štraus ■ ima miselnost o nespremenljivosti inteligentnosti ...
tudi ob višjih dosežkih, fantje z razvojno miselnostjo pa jo ob višjih do
sežkih popravljajo.
Zaznava težav na preizkusu branja PISA
Ta mera je ključnega pomena za našo analizo. V raziskavi PISA 2018 so
delujoči učenci so bili v spremljajočem vprašalniku vprašani o zaznavi te
žav na pravkar zaključenem preizkusu branja. Ker so bralni dosežki, ki jih
v naši analizi (in nasploh v raziskavi PISA) uporabljamo za kazalnik de
janske bralne pismenosti, izpeljani iz njihove uspešnosti na tem preizku
su, nam odgovori učencev o zaznavanju težav na tem preizkusu omogoča
jo dodaten vpogled v njihovo doživljanje lastnega branja. Za dva učenca z
enakimi dosežki bi v idealni povezanosti dosežkov z zaznavanjem težav na
preizkusu pričakovali, da bosta enako oziroma podobno odgovorila o teh
težavah. Ob predstavitvi mer bralne samopodobe smo v Tabeli 1 navedli
tudi medsebojne korelacije teh mer in dosežkov, ki kažejo, da je korelacija
med bralnim dosežkom in zaznavo težav na preizkusu branja PISA »le«
–0,34 (popolna korelacija bi bila –1). Četrto raziskovalno vprašanje izha
ja iz zanimanja, ali na to korelacijo dodatno učinkuje tudi fiksna misel
nost. Smiselno je pričakovati, da so zaznave težav pri branju nasploh po
dobne, seveda pa ne skladne, z zaznavami težav na preizkusu branja PISA.
Korelacija med tema dvema merama, predstavljena v Tabeli 1, je 0,47 (po
polna bi bila enaka 1). Četrto raziskovalno vprašanje izhaja tudi iz zani
manja, ali sta povezanosti bralne pismenosti s tema merama zaznavanja
težav medsebojno podobni in ali ima pri tem fiksna miselnost dodatni
učinek.
Analiza kaže, da so povprečno šibke bralke z razvojno miselnostjo
zaznale povprečen obseg težav na preizkusu branja PISA (konstanta 0,02),
enako šibke bralke s fiksno miselnostjo pa poročajo o 17 odstotkov stan
dardnega odklona nadpovprečnem obsegu teh težav (sprememba 0,15,
oziroma skupen koeficient 0,02 + 0,15 = 0,17). Ob enakih dosežkih na
istem, pravkar zaključenem preizkusu branja, na katerem so se oboja de
kleta najverjetneje soočala s približno enakim obsegom težav, povprečno
bralno šibko pismena dekleta s fiksno miselnostjo poročajo o več težavah
kot enako bralno pismena dekleta z razvojno miselnostjo. Sklepamo lah
ko, da so šibkejše bralke s fiksno miselnostjo premalo samozavestne glede
teh težav. To dodatno podkrepi razumevanje, da je tudi prej ugotovljeno
večje zaznavanje težav pri branju nasploh pri teh dekletih izkaz prenizke
samozavesti. Zanimivo je torej, da se fiksna miselnost deklet ne odraža v
samopodobi o bralni kompetentnosti, ampak v zaznavanju težav.
Naklon učinka višje bralne pismenosti na zmanjšanje zaznave teh
težav je pri dekletih (ne glede na njihovo miselnost) približno petina do
73
tudi ob višjih dosežkih, fantje z razvojno miselnostjo pa jo ob višjih do
sežkih popravljajo.
Zaznava težav na preizkusu branja PISA
Ta mera je ključnega pomena za našo analizo. V raziskavi PISA 2018 so
delujoči učenci so bili v spremljajočem vprašalniku vprašani o zaznavi te
žav na pravkar zaključenem preizkusu branja. Ker so bralni dosežki, ki jih
v naši analizi (in nasploh v raziskavi PISA) uporabljamo za kazalnik de
janske bralne pismenosti, izpeljani iz njihove uspešnosti na tem preizku
su, nam odgovori učencev o zaznavanju težav na tem preizkusu omogoča
jo dodaten vpogled v njihovo doživljanje lastnega branja. Za dva učenca z
enakimi dosežki bi v idealni povezanosti dosežkov z zaznavanjem težav na
preizkusu pričakovali, da bosta enako oziroma podobno odgovorila o teh
težavah. Ob predstavitvi mer bralne samopodobe smo v Tabeli 1 navedli
tudi medsebojne korelacije teh mer in dosežkov, ki kažejo, da je korelacija
med bralnim dosežkom in zaznavo težav na preizkusu branja PISA »le«
–0,34 (popolna korelacija bi bila –1). Četrto raziskovalno vprašanje izha
ja iz zanimanja, ali na to korelacijo dodatno učinkuje tudi fiksna misel
nost. Smiselno je pričakovati, da so zaznave težav pri branju nasploh po
dobne, seveda pa ne skladne, z zaznavami težav na preizkusu branja PISA.
Korelacija med tema dvema merama, predstavljena v Tabeli 1, je 0,47 (po
polna bi bila enaka 1). Četrto raziskovalno vprašanje izhaja tudi iz zani
manja, ali sta povezanosti bralne pismenosti s tema merama zaznavanja
težav medsebojno podobni in ali ima pri tem fiksna miselnost dodatni
učinek.
Analiza kaže, da so povprečno šibke bralke z razvojno miselnostjo
zaznale povprečen obseg težav na preizkusu branja PISA (konstanta 0,02),
enako šibke bralke s fiksno miselnostjo pa poročajo o 17 odstotkov stan
dardnega odklona nadpovprečnem obsegu teh težav (sprememba 0,15,
oziroma skupen koeficient 0,02 + 0,15 = 0,17). Ob enakih dosežkih na
istem, pravkar zaključenem preizkusu branja, na katerem so se oboja de
kleta najverjetneje soočala s približno enakim obsegom težav, povprečno
bralno šibko pismena dekleta s fiksno miselnostjo poročajo o več težavah
kot enako bralno pismena dekleta z razvojno miselnostjo. Sklepamo lah
ko, da so šibkejše bralke s fiksno miselnostjo premalo samozavestne glede
teh težav. To dodatno podkrepi razumevanje, da je tudi prej ugotovljeno
večje zaznavanje težav pri branju nasploh pri teh dekletih izkaz prenizke
samozavesti. Zanimivo je torej, da se fiksna miselnost deklet ne odraža v
samopodobi o bralni kompetentnosti, ampak v zaznavanju težav.
Naklon učinka višje bralne pismenosti na zmanjšanje zaznave teh
težav je pri dekletih (ne glede na njihovo miselnost) približno petina do
73
