Page 74 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 74
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
zaznavi teh težav. Višja bralna pismenost teh deklet v povprečju predstav
lja za petino standardnega odklona manjšo zaznavo težav pri branju na
sploh. Rezultat je pričakovan, saj je smiselno, da se višja bralna zmožnost
odraža v manj težavah pri branju in so torej odgovori o zaznavi manj teh
težav s tem usklajeni. Nadalje analiza pokaže, da fiksna miselnost deklet
v tem odnosu nima križnega učinka. Tudi za šibkejše bralke s fiksno mi
selnostjo višja bralna pismenost predstavlja približno petino standardne
ga odklona manj zaznavanja težav pri branju nasploh.
Drugače je pri fantih. Povprečno šibki bralci z razvojno miselnostjo
zaznavajo manj težav pri branju kot enako pismena in enako misleča de
kleta (koeficient za fante –0,10 je statistično pomemben). To velja tudi za
povprečno šibke bralce s fiksno miselnostjo, saj dodatnega učinka fiksne
miselnosti pri tem ni. Ne glede na miselnost povprečno šibki bralci to
rej zaznavajo za približno desetino standardnega odklona manj težav pri
branju nasploh od enako pismenih deklet z razvojno miselnostjo (dekleta
s fiksno miselnostjo pa teh težav zaznavajo več).
Smiselno se je vprašati, čigava samopodoba je pri tem neustrezna.
Odgovor je mogoče opreti na predhodne ugotovitve o enaki samopodobi
bralne kompetentnosti enako šibko pismenih pri obeh spolih. Zaznavanje
težav pri branju od te »povprečnosti« odstopa pri fantih, zato se zdi smi
selno sklepati o neustreznosti njihove, torej prevelike, samozavesti. Več
bomo vedeli ob obravnavi zaznavanja težav na preizkusu branja PISA.
Višji dosežki predstavljajo manj zaznavanja težav pri branju nasploh
tudi pri razvojno mislečih šibkejših bralcih, vendar z manjšim naklonom
kot pri dekletih. Za šibkejše bralce z razvojno miselnostjo je učinek za en
standardni odklon višjih bralnih dosežkov v približno za 10 odstotkov
standardnega odklona manj zaznavanja težav. Dodatni učinek fiksne mi
selnosti pri fantih je –0,14, kar pove, da fantje s fiksno miselnostjo ob za
en standardni odklon višji bralni pismenosti poročajo o za približno četr
tino standardnega odklona manj zaznave splošnih bralnih težav ( (–0,10)
+ (–0,14) = –0,24). Ta naklon je podoben kot pri dekletih.
So torej fantje z razvojno miselnostjo premalo samozavestni ali fant
je s fiksno miselnostjo preveč? Tu je odgovor nekoliko bolj kompleksen.
Najprej upoštevamo, da so povprečno šibki bralci (ne glede na miselnost)
bolj samozavestni glede zaznavanja težav pri branju od enako bralno pis
menih deklet. Zaradi položnejšega naklona se zdi, da se ob višjih dosežkih
samozavest razvojno mislečih fantov uravnava s samozavestjo deklet, fant
je s fiksno miselnostjo pa s strmejšim naklonom ohranjajo razliko s samo
zavestjo deklet tudi ob višjih, ne le povprečnih, dosežkih. Če za izhodišče
vzamemo, da so ne glede na miselnost povprečno šibki bralci preveč sa
mozavestni, fantje s fiksno miselnostjo to preveliko samozavest ohranjajo
72
zaznavi teh težav. Višja bralna pismenost teh deklet v povprečju predstav
lja za petino standardnega odklona manjšo zaznavo težav pri branju na
sploh. Rezultat je pričakovan, saj je smiselno, da se višja bralna zmožnost
odraža v manj težavah pri branju in so torej odgovori o zaznavi manj teh
težav s tem usklajeni. Nadalje analiza pokaže, da fiksna miselnost deklet
v tem odnosu nima križnega učinka. Tudi za šibkejše bralke s fiksno mi
selnostjo višja bralna pismenost predstavlja približno petino standardne
ga odklona manj zaznavanja težav pri branju nasploh.
Drugače je pri fantih. Povprečno šibki bralci z razvojno miselnostjo
zaznavajo manj težav pri branju kot enako pismena in enako misleča de
kleta (koeficient za fante –0,10 je statistično pomemben). To velja tudi za
povprečno šibke bralce s fiksno miselnostjo, saj dodatnega učinka fiksne
miselnosti pri tem ni. Ne glede na miselnost povprečno šibki bralci to
rej zaznavajo za približno desetino standardnega odklona manj težav pri
branju nasploh od enako pismenih deklet z razvojno miselnostjo (dekleta
s fiksno miselnostjo pa teh težav zaznavajo več).
Smiselno se je vprašati, čigava samopodoba je pri tem neustrezna.
Odgovor je mogoče opreti na predhodne ugotovitve o enaki samopodobi
bralne kompetentnosti enako šibko pismenih pri obeh spolih. Zaznavanje
težav pri branju od te »povprečnosti« odstopa pri fantih, zato se zdi smi
selno sklepati o neustreznosti njihove, torej prevelike, samozavesti. Več
bomo vedeli ob obravnavi zaznavanja težav na preizkusu branja PISA.
Višji dosežki predstavljajo manj zaznavanja težav pri branju nasploh
tudi pri razvojno mislečih šibkejših bralcih, vendar z manjšim naklonom
kot pri dekletih. Za šibkejše bralce z razvojno miselnostjo je učinek za en
standardni odklon višjih bralnih dosežkov v približno za 10 odstotkov
standardnega odklona manj zaznavanja težav. Dodatni učinek fiksne mi
selnosti pri fantih je –0,14, kar pove, da fantje s fiksno miselnostjo ob za
en standardni odklon višji bralni pismenosti poročajo o za približno četr
tino standardnega odklona manj zaznave splošnih bralnih težav ( (–0,10)
+ (–0,14) = –0,24). Ta naklon je podoben kot pri dekletih.
So torej fantje z razvojno miselnostjo premalo samozavestni ali fant
je s fiksno miselnostjo preveč? Tu je odgovor nekoliko bolj kompleksen.
Najprej upoštevamo, da so povprečno šibki bralci (ne glede na miselnost)
bolj samozavestni glede zaznavanja težav pri branju od enako bralno pis
menih deklet. Zaradi položnejšega naklona se zdi, da se ob višjih dosežkih
samozavest razvojno mislečih fantov uravnava s samozavestjo deklet, fant
je s fiksno miselnostjo pa s strmejšim naklonom ohranjajo razliko s samo
zavestjo deklet tudi ob višjih, ne le povprečnih, dosežkih. Če za izhodišče
vzamemo, da so ne glede na miselnost povprečno šibki bralci preveč sa
mozavestni, fantje s fiksno miselnostjo to preveliko samozavest ohranjajo
72
