Page 73 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 73
m. šimenc, s. štraus ■ ima miselnost o nespremenljivosti inteligentnosti ...
in samopodobo pri dekletih enak, ne glede na to, ali sprejemajo razvojno
ali fiksno miselnost.
Za povprečno šibko bralno pismene fante z razvojno miselnostjo
analiza kaže, da, tako kot dekleta, izražajo povprečno raven samopodo
be o bralni kompetentnosti (konstanta 0,00). Sprememba v samopodobi
za fante s fiksno miselnostjo ni statistično pomembna (koeficient –0,06),
zato tudi fantje s fiksno miselnostjo in povprečnimi dosežki izražajo pov
prečno samopodobo. Sprememba v samopodobi ob višjih dosežkih je za
fante z razvojno miselnostjo 0,24; učinek za en standardni odklon viš
jega dosežka je tako v 24 odstotkih višji bralni samopodobi teh fantov.
Tudi pri fantih križnega učinka fiksne miselnosti nismo zaznali (koefici
ent –0,07 ni statistično pomemben).
Ugotavljamo, da je odnos med bralnimi dosežki in samopodobo o
bralni kompetentnosti pri obeh spolih podoben ne glede na sprejemanje
razvojne ali fiksne miselnosti: povprečno šibki bralci in bralke izražajo
povprečno samozavest (znotraj obravnavane skupine šibkejših bralcev in
bralk) in za vse višja bralna pismenost predstavlja približno enako višjo sa
mozavest. Iz tega lahko za celotno skupino šibkejših bralk in bralcev skle
pamo, da sprejemanje fiksne miselnosti ne spreminja odnosa med njihovi
ma bralno pismenostjo in samopodobo o bralni kompetentnosti. Še več,
samopodoba o bralni kompetentnosti je enaka za vse enako šibko bralno
pismene. To predstavlja pomembno izhodišče za interpretacije rezultatov
nadaljnjih analiz zaznavanja težav pri branju. Domnev o previsoki ali pre
nizki samozavesti tistih s fiksno miselnostjo v primerjavi s tistimi z razvoj
no miselnostjo s to analizo torej nismo potrdili.
Zaznava težav pri branju nasploh
Povprečno šibke bralke z razvojno miselnostjo zaznavajo povprečno raven
težav pri svojem branju nasploh (konstanta 0,05 ni statistično pomemb
na). Enako pismene bralke s fiksno miselnostjo zaznavajo več težav pri
branju (koeficient spremembe je 0,10 in je statistično pomemben; raven
zaznavanja težav skupaj je 0,05 + 0,10 = 0,15, kar predstavlja 15 odstotkov
standardnega odklona nadpovprečno zaznavo težav). Rezultati torej kaže
jo, da fiksna miselnost pri teh dekletih, kljub enakim dosežkom, učinkuje
v večji zaznavi bralnih težav. Zdi se torej, da so ta dekleta premalo samo
zavestna.7 Več bomo vedeli nekoliko kasneje, ko bomo obravnavali zazna
vo težav na preizkusu branja PISA.
Za šibkejše bralke z razvojno miselnostjo se učinek bralne pismeno
sti na zaznavo težav kaže v za 22 odstotkov standardnega odklona manjši
7 Izraz »samozavest« v interpretacijah uporabljamo poenostavljeno kot sinonim za sam-
opodobo.
71
in samopodobo pri dekletih enak, ne glede na to, ali sprejemajo razvojno
ali fiksno miselnost.
Za povprečno šibko bralno pismene fante z razvojno miselnostjo
analiza kaže, da, tako kot dekleta, izražajo povprečno raven samopodo
be o bralni kompetentnosti (konstanta 0,00). Sprememba v samopodobi
za fante s fiksno miselnostjo ni statistično pomembna (koeficient –0,06),
zato tudi fantje s fiksno miselnostjo in povprečnimi dosežki izražajo pov
prečno samopodobo. Sprememba v samopodobi ob višjih dosežkih je za
fante z razvojno miselnostjo 0,24; učinek za en standardni odklon viš
jega dosežka je tako v 24 odstotkih višji bralni samopodobi teh fantov.
Tudi pri fantih križnega učinka fiksne miselnosti nismo zaznali (koefici
ent –0,07 ni statistično pomemben).
Ugotavljamo, da je odnos med bralnimi dosežki in samopodobo o
bralni kompetentnosti pri obeh spolih podoben ne glede na sprejemanje
razvojne ali fiksne miselnosti: povprečno šibki bralci in bralke izražajo
povprečno samozavest (znotraj obravnavane skupine šibkejših bralcev in
bralk) in za vse višja bralna pismenost predstavlja približno enako višjo sa
mozavest. Iz tega lahko za celotno skupino šibkejših bralk in bralcev skle
pamo, da sprejemanje fiksne miselnosti ne spreminja odnosa med njihovi
ma bralno pismenostjo in samopodobo o bralni kompetentnosti. Še več,
samopodoba o bralni kompetentnosti je enaka za vse enako šibko bralno
pismene. To predstavlja pomembno izhodišče za interpretacije rezultatov
nadaljnjih analiz zaznavanja težav pri branju. Domnev o previsoki ali pre
nizki samozavesti tistih s fiksno miselnostjo v primerjavi s tistimi z razvoj
no miselnostjo s to analizo torej nismo potrdili.
Zaznava težav pri branju nasploh
Povprečno šibke bralke z razvojno miselnostjo zaznavajo povprečno raven
težav pri svojem branju nasploh (konstanta 0,05 ni statistično pomemb
na). Enako pismene bralke s fiksno miselnostjo zaznavajo več težav pri
branju (koeficient spremembe je 0,10 in je statistično pomemben; raven
zaznavanja težav skupaj je 0,05 + 0,10 = 0,15, kar predstavlja 15 odstotkov
standardnega odklona nadpovprečno zaznavo težav). Rezultati torej kaže
jo, da fiksna miselnost pri teh dekletih, kljub enakim dosežkom, učinkuje
v večji zaznavi bralnih težav. Zdi se torej, da so ta dekleta premalo samo
zavestna.7 Več bomo vedeli nekoliko kasneje, ko bomo obravnavali zazna
vo težav na preizkusu branja PISA.
Za šibkejše bralke z razvojno miselnostjo se učinek bralne pismeno
sti na zaznavo težav kaže v za 22 odstotkov standardnega odklona manjši
7 Izraz »samozavest« v interpretacijah uporabljamo poenostavljeno kot sinonim za sam-
opodobo.
71
