Page 80 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 80
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
fiksne miselnosti na področju branja in bralne samopodobe ter razlikah
med spoloma pri tem. Slabosti analize so korelacijska narava podatkov,
zaradi česar ne moremo trditi, da smo zaznali vzročne povezanosti; mor
da smo zaznali le korelacije, ki jih v ozadju sprožajo drugi, neprepozna
ni dejavniki. Obenem smo lahko obravnavali le eno starostno obdobje, 15
let, in torej ostajajo odprta vprašanja, ali bi podobne učinke lahko zazna
li tudi v drugih starostnih obdobjih. Kljub temu naši rezultati nakazuje
jo področja, kjer bi kazalo nadalje odpirati vprašanja in vnašati spremem
be. Nadaljnje raziskovanje bi se lahko usmerilo v razširitev modela še z
morebitnimi drugimi pomembnimi dejavniki, kot je na primer socialno
-ekonomski status, za katerega sicer vemo, da se močno povezuje z dosež
ki (npr. OECD, 2019b), vendar pa ima lahko tudi lasten vpliv v samopo
dobi (Watson et al., 2019). Zanimive bi bile tudi mednarodne primerjave.
Sklep
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030
(2019) navaja, da bralna pismenost omogoča in spodbuja osebnostni raz
voj in socialno vključenost posameznikov in posameznic v skupnost ter
učinkovit gospodarski razvoj trajnostno naravnane družbe (ibid.: str. 4)
ter da je proces vseživljenjskega učenja na nacionalni ravni mogoče učin
kovito uresničevati le s stalnim razvojem kompetenc bralne pismenosti v
vseh starostnih skupinah prebivalstva (ibid.: str. 5). Izsledki naših analiz
omogočajo razumevanje, da je v medsebojni povezanosti dosežkov in sa
mopodobe naloga učiteljev skrb za obe vrsti vzgojnoizobraževalnih rezul
tatov in da je ob tem, še posebno za šibkejše učence, pomemben kontekst
razvojne oziroma fiksne miselnosti.
Literatura
van Aalderen-Smeets, S. I., in Walma van der Molen, J. H. (2018) Modeling
the relation between students’ implicit beliefs about their abilities and
their educational STEM choices. International Journal of Technology
and Design Education 28, str. 1–27.
APA - American Psychological Association, Coalition for Psychology in
Schools and Education (2015) Top 20 principles from psychology for
preK–12 teaching and learning. Spletna stran: http://www.apa.org/ed/
schools/cpse/top-twenty-principles.pdf, (pridobljeno 31. 5. 2020).
Bejjani, C., DePasque, S., in Tricomi, E. (2019) Intelligence mindset
shapes neural learning signals and memory. Biological Psychology 146,
107–715.
78
fiksne miselnosti na področju branja in bralne samopodobe ter razlikah
med spoloma pri tem. Slabosti analize so korelacijska narava podatkov,
zaradi česar ne moremo trditi, da smo zaznali vzročne povezanosti; mor
da smo zaznali le korelacije, ki jih v ozadju sprožajo drugi, neprepozna
ni dejavniki. Obenem smo lahko obravnavali le eno starostno obdobje, 15
let, in torej ostajajo odprta vprašanja, ali bi podobne učinke lahko zazna
li tudi v drugih starostnih obdobjih. Kljub temu naši rezultati nakazuje
jo področja, kjer bi kazalo nadalje odpirati vprašanja in vnašati spremem
be. Nadaljnje raziskovanje bi se lahko usmerilo v razširitev modela še z
morebitnimi drugimi pomembnimi dejavniki, kot je na primer socialno
-ekonomski status, za katerega sicer vemo, da se močno povezuje z dosež
ki (npr. OECD, 2019b), vendar pa ima lahko tudi lasten vpliv v samopo
dobi (Watson et al., 2019). Zanimive bi bile tudi mednarodne primerjave.
Sklep
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030
(2019) navaja, da bralna pismenost omogoča in spodbuja osebnostni raz
voj in socialno vključenost posameznikov in posameznic v skupnost ter
učinkovit gospodarski razvoj trajnostno naravnane družbe (ibid.: str. 4)
ter da je proces vseživljenjskega učenja na nacionalni ravni mogoče učin
kovito uresničevati le s stalnim razvojem kompetenc bralne pismenosti v
vseh starostnih skupinah prebivalstva (ibid.: str. 5). Izsledki naših analiz
omogočajo razumevanje, da je v medsebojni povezanosti dosežkov in sa
mopodobe naloga učiteljev skrb za obe vrsti vzgojnoizobraževalnih rezul
tatov in da je ob tem, še posebno za šibkejše učence, pomemben kontekst
razvojne oziroma fiksne miselnosti.
Literatura
van Aalderen-Smeets, S. I., in Walma van der Molen, J. H. (2018) Modeling
the relation between students’ implicit beliefs about their abilities and
their educational STEM choices. International Journal of Technology
and Design Education 28, str. 1–27.
APA - American Psychological Association, Coalition for Psychology in
Schools and Education (2015) Top 20 principles from psychology for
preK–12 teaching and learning. Spletna stran: http://www.apa.org/ed/
schools/cpse/top-twenty-principles.pdf, (pridobljeno 31. 5. 2020).
Bejjani, C., DePasque, S., in Tricomi, E. (2019) Intelligence mindset
shapes neural learning signals and memory. Biological Psychology 146,
107–715.
78
