Page 77 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 77
m. šimenc, s. štraus ■ ima miselnost o nespremenljivosti inteligentnosti ...
Razprava
Se fiksna miselnost odraža v neustrezni samopodobi? V nekaterih prime
rih se zdi, da se. Rezultati naših analiz kažejo, da razlik med spoloma v
pogostosti sprejemanja fiksne miselnosti ni, tudi ko jih gledamo po rav
neh bralne pismenosti, za katero je znano, da dekleta v povprečju dosega
jo višje rezultate od fantov (prvo in drugo raziskovalno vprašanje). Znano
je tudi, da je bralna samopodoba med dekleti in fanti na splošno različ
na (OECD, 2019a; Mullis et al., 2017), v naših analizah pa smo prepozna
li tudi različnost znotraj spolov glede na miselnost, ki jo sprejemajo (tret
je raziskovalno vprašanje). Rezultati jasno kažejo pozitivne (korelacijske)
učinke razvojne miselnosti v smislu boljših rezultatov v dosežkih in samo
podobi za dekleta oziroma fante z razvojno miselnostjo v primerjavi z re
zultati sovrstnikov istega spola s fiksno miselnostjo. Ti učinki se kažejo za
vse tri mere samopodobe iz baze PISA 2018. Podobno smo pozitivne učin
ke razvojne miselnosti prepoznali v obravnavi le šibkejših bralcev in bralk
(tudi tretje raziskovalno vprašanje). Ti rezultati se skladajo z uvodoma na
vedenimi raziskavami in našimi postavljenimi domnevami.
Potem smo vzorce odnosov med fiksno miselnostjo, bralnimi dosež
ki in bralno samopodobo raziskovali ob uravnavi primerjav le med tistimi
s podobnimi dosežki (četrto raziskovalno vprašanje). Prej nakazani po
zitivni učinki razvojne miselnosti pri vseh treh merah samopodobe so se
nekoliko spremenili. Rezultati najprej kažejo, da imajo povprečno šibki
bralci in bralke vsi povprečno šibko samopodobo o bralni kompetentno
sti (torej enako raven te samopodobe), nekaj višja pismenost pa pri vseh
predstavlja približno enako višjo samopodobo. Glede na stabilnost teh re
zultatov po vseh podskupinah po spolu in po miselnostih jih avtorja oce
njujeva za realne.
Zaznavanje težav pa pokaže povsem drugo dimenzijo v samopodobi.
Povprečno šibke bralke z razvojno miselnostjo zaznavajo (za šibkejše bral
ce in bralke) povprečen obseg težav tako pri branju nasploh kot na preiz
kusu PISA. Višja pismenost pri teh dekletih predstavlja manj zaznavanja
težav, kar je pričakovano. Enako šibke bralke s fiksno miselnostjo zaznava
jo več težav, tako pri branju nasploh kot na preizkusu PISA. Ker imajo na
preizkusu PISA enake dosežke kot sovrstnice z razvojno miselnostjo, lah
ko sklepamo, da se fiksna miselnost pri teh dekletih odraža v prenizki sa
mozavesti. Ali pa so dekleta z razvojno miselnostjo samozavestna preveč?
Z naslanjanjem na »povprečnost« samopodobe o bralni kompetentnosti
za vse primerjane skupine avtorja meniva, da gre za prenizko samozavest
deklet s fiksno miselnostjo.
75
Razprava
Se fiksna miselnost odraža v neustrezni samopodobi? V nekaterih prime
rih se zdi, da se. Rezultati naših analiz kažejo, da razlik med spoloma v
pogostosti sprejemanja fiksne miselnosti ni, tudi ko jih gledamo po rav
neh bralne pismenosti, za katero je znano, da dekleta v povprečju dosega
jo višje rezultate od fantov (prvo in drugo raziskovalno vprašanje). Znano
je tudi, da je bralna samopodoba med dekleti in fanti na splošno različ
na (OECD, 2019a; Mullis et al., 2017), v naših analizah pa smo prepozna
li tudi različnost znotraj spolov glede na miselnost, ki jo sprejemajo (tret
je raziskovalno vprašanje). Rezultati jasno kažejo pozitivne (korelacijske)
učinke razvojne miselnosti v smislu boljših rezultatov v dosežkih in samo
podobi za dekleta oziroma fante z razvojno miselnostjo v primerjavi z re
zultati sovrstnikov istega spola s fiksno miselnostjo. Ti učinki se kažejo za
vse tri mere samopodobe iz baze PISA 2018. Podobno smo pozitivne učin
ke razvojne miselnosti prepoznali v obravnavi le šibkejših bralcev in bralk
(tudi tretje raziskovalno vprašanje). Ti rezultati se skladajo z uvodoma na
vedenimi raziskavami in našimi postavljenimi domnevami.
Potem smo vzorce odnosov med fiksno miselnostjo, bralnimi dosež
ki in bralno samopodobo raziskovali ob uravnavi primerjav le med tistimi
s podobnimi dosežki (četrto raziskovalno vprašanje). Prej nakazani po
zitivni učinki razvojne miselnosti pri vseh treh merah samopodobe so se
nekoliko spremenili. Rezultati najprej kažejo, da imajo povprečno šibki
bralci in bralke vsi povprečno šibko samopodobo o bralni kompetentno
sti (torej enako raven te samopodobe), nekaj višja pismenost pa pri vseh
predstavlja približno enako višjo samopodobo. Glede na stabilnost teh re
zultatov po vseh podskupinah po spolu in po miselnostih jih avtorja oce
njujeva za realne.
Zaznavanje težav pa pokaže povsem drugo dimenzijo v samopodobi.
Povprečno šibke bralke z razvojno miselnostjo zaznavajo (za šibkejše bral
ce in bralke) povprečen obseg težav tako pri branju nasploh kot na preiz
kusu PISA. Višja pismenost pri teh dekletih predstavlja manj zaznavanja
težav, kar je pričakovano. Enako šibke bralke s fiksno miselnostjo zaznava
jo več težav, tako pri branju nasploh kot na preizkusu PISA. Ker imajo na
preizkusu PISA enake dosežke kot sovrstnice z razvojno miselnostjo, lah
ko sklepamo, da se fiksna miselnost pri teh dekletih odraža v prenizki sa
mozavesti. Ali pa so dekleta z razvojno miselnostjo samozavestna preveč?
Z naslanjanjem na »povprečnost« samopodobe o bralni kompetentnosti
za vse primerjane skupine avtorja meniva, da gre za prenizko samozavest
deklet s fiksno miselnostjo.
75
