Page 72 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 72
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Najprej povejmo, da z modeli učinkov bralnih dosežkov na mere
bralne samopodobe v naši analizi pojasnimo le manjše deleže variance v
bralnih samopodobah, največ do 6 odstotkov. To je pričakovano, saj so re
gresijski modeli zelo preprosti, na oblikovanje samopodobe pa znano de
luje še vrsta drugih (prepoznanih in neprepoznanih) dejavnikov (Marsh
in Craven, 2006). Vendar s preprostim regresijskim modelom poskušamo
ohranjati jasnost interpretacij o povezanosti med bralno pismenostjo in
bralno samopodobo ter kontekstom, ki ga pri tem določa miselnost o (ne)-
spremenljivosti inteligence.
Poglejmo podrobneje rezultate regresijskih analiz za posamezne
mere bralne samopodobe.6
Samopodoba o bralni kompetentnosti
Za samopodobo o bralni kompetentnosti lahko iz rezultatov naše anali
ze razberemo, da imajo dekleta s povprečnim dosežkom (med šibkejšimi
bralci in bralkami – torej povprečno šibke bralke) približno povprečno
(glede na šibkejše bralce in bralke) raven samopodobe o svoji bralni kom
petentnosti (konstanta 0,03); to velja tako za tiste z razvojno kot za tiste s
fiksno miselnostjo (koeficient spremembe v samopodobi ob fiksni misel
nosti ni statistično pomemben). Naklon učinka bralne pismenosti na sa
mopodobo ob razvojni miselnosti je 0,23, kar pomeni, da je med dvema
skupinama šibkejših bralk z razvojno miselnostjo, ki se po bralnem dosež
ku razlikujeta za en standardni odklon (znotraj celotne skupine šibkejših
bralcev in bralk), povprečna razlika v bralni samopodobi 0,23 standardne
ga odklona te mere (zopet znotraj celotne skupine, ki jo analiziramo). Pri
tem imajo višjo bralno samopodobo dekleta z višjimi dosežki. Za šibkejše
bralke z razvojno miselnostjo višji dosežek tako predstavlja za 23 odstot
kov standardnega odklona višjo bralno samopodobo.
Križnega učinka fiksne miselnosti šibkejših bralk v tem odnosu ni
smo zaznali. To pomeni, da je naklon učinka za šibkejše bralke s fiksno
miselnostjo podoben naklonu za tiste z razvojno miselnostjo. Ob ena
kih dosežkih imajo torej šibkejše bralke podobno samozavest glede svo
jega branja ne glede na to, ali sprejemajo fiksno ali razvojno miselnost, in
za oboje višji dosežki predstavljajo tudi enako višjo samozavest. Razlika
v nižji povprečni bralni samopodobi deklet s fiksno miselnostjo od de
klet z razvojno miselnostjo, ki smo jo zaznali v analizi za tretje razisko
valno vprašanje, tako verjetno izhaja iz tega, da imajo na splošno dekle
ta s fiksno miselnostjo tudi nekoliko nižje bralne dosežke (Tabela 3).
Analiza za četrto raziskovalno vprašanje pa kaže, da je odnos med dosežki
6 V interpretacijah rezultatov v nadaljevanju za vsa povprečja in standardne odklone velja,
da govorimo o skupini šibkejših bralcev in bralk.
70
Najprej povejmo, da z modeli učinkov bralnih dosežkov na mere
bralne samopodobe v naši analizi pojasnimo le manjše deleže variance v
bralnih samopodobah, največ do 6 odstotkov. To je pričakovano, saj so re
gresijski modeli zelo preprosti, na oblikovanje samopodobe pa znano de
luje še vrsta drugih (prepoznanih in neprepoznanih) dejavnikov (Marsh
in Craven, 2006). Vendar s preprostim regresijskim modelom poskušamo
ohranjati jasnost interpretacij o povezanosti med bralno pismenostjo in
bralno samopodobo ter kontekstom, ki ga pri tem določa miselnost o (ne)-
spremenljivosti inteligence.
Poglejmo podrobneje rezultate regresijskih analiz za posamezne
mere bralne samopodobe.6
Samopodoba o bralni kompetentnosti
Za samopodobo o bralni kompetentnosti lahko iz rezultatov naše anali
ze razberemo, da imajo dekleta s povprečnim dosežkom (med šibkejšimi
bralci in bralkami – torej povprečno šibke bralke) približno povprečno
(glede na šibkejše bralce in bralke) raven samopodobe o svoji bralni kom
petentnosti (konstanta 0,03); to velja tako za tiste z razvojno kot za tiste s
fiksno miselnostjo (koeficient spremembe v samopodobi ob fiksni misel
nosti ni statistično pomemben). Naklon učinka bralne pismenosti na sa
mopodobo ob razvojni miselnosti je 0,23, kar pomeni, da je med dvema
skupinama šibkejših bralk z razvojno miselnostjo, ki se po bralnem dosež
ku razlikujeta za en standardni odklon (znotraj celotne skupine šibkejših
bralcev in bralk), povprečna razlika v bralni samopodobi 0,23 standardne
ga odklona te mere (zopet znotraj celotne skupine, ki jo analiziramo). Pri
tem imajo višjo bralno samopodobo dekleta z višjimi dosežki. Za šibkejše
bralke z razvojno miselnostjo višji dosežek tako predstavlja za 23 odstot
kov standardnega odklona višjo bralno samopodobo.
Križnega učinka fiksne miselnosti šibkejših bralk v tem odnosu ni
smo zaznali. To pomeni, da je naklon učinka za šibkejše bralke s fiksno
miselnostjo podoben naklonu za tiste z razvojno miselnostjo. Ob ena
kih dosežkih imajo torej šibkejše bralke podobno samozavest glede svo
jega branja ne glede na to, ali sprejemajo fiksno ali razvojno miselnost, in
za oboje višji dosežki predstavljajo tudi enako višjo samozavest. Razlika
v nižji povprečni bralni samopodobi deklet s fiksno miselnostjo od de
klet z razvojno miselnostjo, ki smo jo zaznali v analizi za tretje razisko
valno vprašanje, tako verjetno izhaja iz tega, da imajo na splošno dekle
ta s fiksno miselnostjo tudi nekoliko nižje bralne dosežke (Tabela 3).
Analiza za četrto raziskovalno vprašanje pa kaže, da je odnos med dosežki
6 V interpretacijah rezultatov v nadaljevanju za vsa povprečja in standardne odklone velja,
da govorimo o skupini šibkejših bralcev in bralk.
70
