Page 70 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 70
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
merah samopodobe pa je več podobnosti. Zanimivo je, da je največja po
dobnost glede zaznave težav pri branju nasploh.
Za pripravo konteksta nadaljnjih analiz znotraj skupine šibkejših
bralcev in bralk poglejmo rezultate še v standardiziranih vrednostih, izpel
janih za to skupino (tabelarični podatki so pri soavtorici). Tako za dekleta
kot fante je razlika v bralnih dosežkih med tistimi z razvojno in tistimi s
fiksno miselnostjo tudi v tem primeru skoraj tretjina standardnega odklo
na, razlika v zaznavanju težav na preizkusu branja PISA pa je med petino
in četrtino standardnega odklona – torej nekoliko manjša, kot je razlika v
standardiziranih vrednostih v celotni populaciji. To bi utegnilo izhajati iz
tega, da so procesi oblikovanja samopodobe učno šibkejših učencev dru
gačni od procesov za učno uspešnejše učence (Marsh idr., 2016).
Ali se za šibkejše bralce in bralke učinek dejanske bralne pismenosti
na bralno samopodobo ob fiksni miselnosti razlikuje od učinka
ob razvojni miselnosti?
Omenili smo že, da ima to raziskovalno vprašanje dve podvprašanji:
4a) Ali se ob enaki bralni pismenosti ravni bralne samopodobe med tis
timi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo razlikujejo?
4b) Ali se ob spremembi bralne pismenosti naklon spremembe bralne
samopodobe med tistimi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo
razlikuje?
Z do sedaj opravljenimi primerjavami bralne samopodobe med sku
pinami 15-letnikov z razvojno in fiksno miselnostjo smo predstavili sploš
no sliko na ravni povprečij mer v teh skupinah. Iz teh primerjav je vi
deti, da šibkejši bralci in bralke s fiksno miselnostjo ne le nimajo višje
bralne samopodobe od sovrstnikov z razvojno miselnostjo, ampak ima
jo to samopodobo nižjo. To bi nasprotovalo uvodoma povzetim ugotovit
vam Ehrlinger in Dweck (2016) o previsoki samopodobi tistih s fiksno
miselnostjo.
Vendar v dosedanjih analizah nismo upoštevali, da dejanska zmož
nost branja, ki je tudi med šibkejšimi bralci in bralkami raznolika, igra
vlogo v oblikovanju samopodobe. Naslavljanje domneve o preveliki samo
podobi je zato treba zasnovati kot obravnavo razlik v samopodobi med ti
stimi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo, ki imajo sicer podobne
bralne dosežke. Podobno se lahko vprašamo, kakšen je učinek višjih do
sežkov na višjo samopodobo za skupino z razvojno in za skupino s fiksno
miselnostjo. Tovrstne učinke smo analizirali z regresijsko analizo posa
meznih mer samopodobe, pri čemer smo kot napovednik uporabili bralni
68
merah samopodobe pa je več podobnosti. Zanimivo je, da je največja po
dobnost glede zaznave težav pri branju nasploh.
Za pripravo konteksta nadaljnjih analiz znotraj skupine šibkejših
bralcev in bralk poglejmo rezultate še v standardiziranih vrednostih, izpel
janih za to skupino (tabelarični podatki so pri soavtorici). Tako za dekleta
kot fante je razlika v bralnih dosežkih med tistimi z razvojno in tistimi s
fiksno miselnostjo tudi v tem primeru skoraj tretjina standardnega odklo
na, razlika v zaznavanju težav na preizkusu branja PISA pa je med petino
in četrtino standardnega odklona – torej nekoliko manjša, kot je razlika v
standardiziranih vrednostih v celotni populaciji. To bi utegnilo izhajati iz
tega, da so procesi oblikovanja samopodobe učno šibkejših učencev dru
gačni od procesov za učno uspešnejše učence (Marsh idr., 2016).
Ali se za šibkejše bralce in bralke učinek dejanske bralne pismenosti
na bralno samopodobo ob fiksni miselnosti razlikuje od učinka
ob razvojni miselnosti?
Omenili smo že, da ima to raziskovalno vprašanje dve podvprašanji:
4a) Ali se ob enaki bralni pismenosti ravni bralne samopodobe med tis
timi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo razlikujejo?
4b) Ali se ob spremembi bralne pismenosti naklon spremembe bralne
samopodobe med tistimi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo
razlikuje?
Z do sedaj opravljenimi primerjavami bralne samopodobe med sku
pinami 15-letnikov z razvojno in fiksno miselnostjo smo predstavili sploš
no sliko na ravni povprečij mer v teh skupinah. Iz teh primerjav je vi
deti, da šibkejši bralci in bralke s fiksno miselnostjo ne le nimajo višje
bralne samopodobe od sovrstnikov z razvojno miselnostjo, ampak ima
jo to samopodobo nižjo. To bi nasprotovalo uvodoma povzetim ugotovit
vam Ehrlinger in Dweck (2016) o previsoki samopodobi tistih s fiksno
miselnostjo.
Vendar v dosedanjih analizah nismo upoštevali, da dejanska zmož
nost branja, ki je tudi med šibkejšimi bralci in bralkami raznolika, igra
vlogo v oblikovanju samopodobe. Naslavljanje domneve o preveliki samo
podobi je zato treba zasnovati kot obravnavo razlik v samopodobi med ti
stimi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo, ki imajo sicer podobne
bralne dosežke. Podobno se lahko vprašamo, kakšen je učinek višjih do
sežkov na višjo samopodobo za skupino z razvojno in za skupino s fiksno
miselnostjo. Tovrstne učinke smo analizirali z regresijsko analizo posa
meznih mer samopodobe, pri čemer smo kot napovednik uporabili bralni
68
