Page 67 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 67
šimenc, s. štraus ■ ima miselnost o nespremenljivosti inteligentnosti ...
Tabela 2: Odstotki sprejemanja fiksne miselnosti po ravneh bralne
pismenosti PISA po spolu.
Ravni bralne pismenosti Vsi Dekleta Fantje Razlika
PISA (D) (F) (D-F)
59 (1,2) 62 (1,8) 5 (2,4)
2. raven ali nižje 44 (1,5) 57 (1,6) 4 (2,9)
3. raven 38 (1,5) 47 (2,1) 42 (2,0) -5 (3,1)
4. raven ali višje 49 (0,8) 36 (1,9) 41 (2,5) -2 (1,6)
skupaj 48 (1,1) 49 (1,2)
Opomba: Standardne napake so navedene v oklepajih.
Vir: Baza podatkov PISA 2018, lastni izračuni.
Analiza pokaže, da z višjo bralno pismenostjo sprejemanje fiksne mi
selnosti upada. To velja tako za vse učence skupaj kot ločeno za dekleta in
fante. Sklepamo lahko torej, da je pri šibkejših bralcih in bralkah spreje
manje fiksne miselnosti pogostejše. Pri tem nekoliko odstopajo fantje z
višjimi dosežki, ki v podobnem deležu kot fantje s srednjimi dosežki spre
jemajo fiksno miselnost (41 oziroma 42 odstotkov). Ta rezultat je še eden
od pokazateljev razlik med spoloma glede branja in odnosa do njega.
Ali se bralna samopodoba deklet in fantov s fiksno miselnostjo
razlikuje od bralne samopodobe sovrstnikov z razvojno
miselnostjo?
Bralno samopodobo smo opredelili s tremi merami. To so: samopodoba o
bralni kompetentnosti, zaznava težav pri branju nasploh in zaznava težav
na preizkusu branja PISA. Na podlagi predhodnih raziskav smo domne
vali, da se bodo razlike v bralnih dosežkih in bralni samopodobi med tisti
mi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo pokazale tudi v naši analizi.
Analizo za to raziskovalno vprašanje smo izvedli dvakrat, prvič na
celotni populaciji slovenskih 15-letnikov in drugič na izbrani podskupini
šibkejših bralcev in bralk. V Tabeli 3 so predstavljeni rezultati analize za
celotno populacijo slovenskih 15-letnikov in v Tabeli 4 za skupino šibkej
ših bralcev in bralk.
Rezultati analize kažejo jasne razlike v bralni samopodobi med ti
stimi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo. Najprej, tako dekleta
kot fantje z razvojno miselnostjo imajo povprečno višje dosežke od de
klet oziroma fantov s fiksno miselnostjo. Razlika pri dekletih je 36 točk
in pri fantih 28 točk na mednarodni lestvici bralne pismenosti PISA.
Kontekstualni pomen teh vrednosti lahko pridobimo iz podatka, da je
razpon ene ravni bralne pismenosti na lestvici PISA opredeljen z 73 točka
mi (OECD, 2019a); razlika v povprečnih dosežkih med dekleti z razvojno
65
Tabela 2: Odstotki sprejemanja fiksne miselnosti po ravneh bralne
pismenosti PISA po spolu.
Ravni bralne pismenosti Vsi Dekleta Fantje Razlika
PISA (D) (F) (D-F)
59 (1,2) 62 (1,8) 5 (2,4)
2. raven ali nižje 44 (1,5) 57 (1,6) 4 (2,9)
3. raven 38 (1,5) 47 (2,1) 42 (2,0) -5 (3,1)
4. raven ali višje 49 (0,8) 36 (1,9) 41 (2,5) -2 (1,6)
skupaj 48 (1,1) 49 (1,2)
Opomba: Standardne napake so navedene v oklepajih.
Vir: Baza podatkov PISA 2018, lastni izračuni.
Analiza pokaže, da z višjo bralno pismenostjo sprejemanje fiksne mi
selnosti upada. To velja tako za vse učence skupaj kot ločeno za dekleta in
fante. Sklepamo lahko torej, da je pri šibkejših bralcih in bralkah spreje
manje fiksne miselnosti pogostejše. Pri tem nekoliko odstopajo fantje z
višjimi dosežki, ki v podobnem deležu kot fantje s srednjimi dosežki spre
jemajo fiksno miselnost (41 oziroma 42 odstotkov). Ta rezultat je še eden
od pokazateljev razlik med spoloma glede branja in odnosa do njega.
Ali se bralna samopodoba deklet in fantov s fiksno miselnostjo
razlikuje od bralne samopodobe sovrstnikov z razvojno
miselnostjo?
Bralno samopodobo smo opredelili s tremi merami. To so: samopodoba o
bralni kompetentnosti, zaznava težav pri branju nasploh in zaznava težav
na preizkusu branja PISA. Na podlagi predhodnih raziskav smo domne
vali, da se bodo razlike v bralnih dosežkih in bralni samopodobi med tisti
mi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo pokazale tudi v naši analizi.
Analizo za to raziskovalno vprašanje smo izvedli dvakrat, prvič na
celotni populaciji slovenskih 15-letnikov in drugič na izbrani podskupini
šibkejših bralcev in bralk. V Tabeli 3 so predstavljeni rezultati analize za
celotno populacijo slovenskih 15-letnikov in v Tabeli 4 za skupino šibkej
ših bralcev in bralk.
Rezultati analize kažejo jasne razlike v bralni samopodobi med ti
stimi z razvojno in tistimi s fiksno miselnostjo. Najprej, tako dekleta
kot fantje z razvojno miselnostjo imajo povprečno višje dosežke od de
klet oziroma fantov s fiksno miselnostjo. Razlika pri dekletih je 36 točk
in pri fantih 28 točk na mednarodni lestvici bralne pismenosti PISA.
Kontekstualni pomen teh vrednosti lahko pridobimo iz podatka, da je
razpon ene ravni bralne pismenosti na lestvici PISA opredeljen z 73 točka
mi (OECD, 2019a); razlika v povprečnih dosežkih med dekleti z razvojno
65
