Page 65 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 65
šimenc, s. štraus ■ ima miselnost o nespremenljivosti inteligentnosti ...
različnimi stranmi«. Za učence z višjimi vrednostmi indeksa v naših in
terpretacijah navajamo, da so na preizkusu zaznali več, višjo raven ali več
ji obseg težav oziroma več ali bolj zaznali težave. Za učence z nižjimi vred
nostmi indeksa navajamo, da tako zaznavajo manj.
Za prvi oris teh mer so v Tabeli 1 njihove medsebojne korelacije.
Tabela 1: Korelacije med merami bralne samopodobe in dosežki
iz raziskave PISA 2018 za slovenske 15-letnike.
Mere bralne samopodobe in Zaznava težav Zaznava težav Bralni dosežek
dosežki pri branju na preizkusu
nasploh branja PISA 0,34 (0,02)
samopodoba o bralni kompetentnosti -0,40 (0,02) -0,24 (0,01)
zaznava težav pri branju nasploh -0,34 (0,02) -0,34 (0,02)
zaznava težav na preizkusu branja PISA 0,47 (0,02)
Opomba: Standardne napake so navedene v oklepajih.
Vir: Baza podatkov PISA 2018, lastni izračuni.
Razvidno je, da vse mere bralne samopodobe in dosežki medsebojno
korelirajo, kar govori v prid temu, da jih razumemo za kazalnike odnosa
do lastnega branja. Največja korelacija je med zaznavo težav pri branju na
sploh in zaznavo težav na preizkusu branja PISA, ki je 0,47, kar je tudi po
absolutni vrednosti največja korelacija.
Analize
Za prva tri raziskovalna vprašanja smo uporabili izračun povprečja mer,
torej bralnega dosežka in zgoraj opisanih mer samopodobe, za relevantne
skupine učencev glede na spol in glede na sprejemanje razvojne oziroma
fiksne miselnosti. Razliko v povprečjih med relevantnimi skupinami ugo
tavljamo s t-testom. Te analize smo izvedli na celotnem vzorcu 15-letnikov,
ki so sodelovali v raziskavi PISA 2018, za tretje raziskovalno vprašanje pa
smo jih izvedli tudi za podskupino šibkejših bralcev in bralk.
Za četrto raziskovalno vprašanje smo uporabili linearno regresijsko
analizo, ki smo jo izvedli le na podskupini šibkejših bralcev in bralk. S
preliminarnimi analizami (na voljo pri soavtorici) smo preverili, ali je po
vezanost med bralnim dosežkom in merami samopodobe vsaj v grobem
linearna.
Kriterijske spremenljivke v naših modelih linearne regresije so torej
tri mere bralne samopodobe, napovednika pa sta bralni dosežek na preiz
kusu branja PISA 2018, ki je zvezna spremenljivka, in dihotomizirani od
govor o sprejemanju razvojne oziroma fiksne miselnosti o inteligenci. V
modele je vključen tudi križni učinek obeh napovednikov. Pri tem smo
63
različnimi stranmi«. Za učence z višjimi vrednostmi indeksa v naših in
terpretacijah navajamo, da so na preizkusu zaznali več, višjo raven ali več
ji obseg težav oziroma več ali bolj zaznali težave. Za učence z nižjimi vred
nostmi indeksa navajamo, da tako zaznavajo manj.
Za prvi oris teh mer so v Tabeli 1 njihove medsebojne korelacije.
Tabela 1: Korelacije med merami bralne samopodobe in dosežki
iz raziskave PISA 2018 za slovenske 15-letnike.
Mere bralne samopodobe in Zaznava težav Zaznava težav Bralni dosežek
dosežki pri branju na preizkusu
nasploh branja PISA 0,34 (0,02)
samopodoba o bralni kompetentnosti -0,40 (0,02) -0,24 (0,01)
zaznava težav pri branju nasploh -0,34 (0,02) -0,34 (0,02)
zaznava težav na preizkusu branja PISA 0,47 (0,02)
Opomba: Standardne napake so navedene v oklepajih.
Vir: Baza podatkov PISA 2018, lastni izračuni.
Razvidno je, da vse mere bralne samopodobe in dosežki medsebojno
korelirajo, kar govori v prid temu, da jih razumemo za kazalnike odnosa
do lastnega branja. Največja korelacija je med zaznavo težav pri branju na
sploh in zaznavo težav na preizkusu branja PISA, ki je 0,47, kar je tudi po
absolutni vrednosti največja korelacija.
Analize
Za prva tri raziskovalna vprašanja smo uporabili izračun povprečja mer,
torej bralnega dosežka in zgoraj opisanih mer samopodobe, za relevantne
skupine učencev glede na spol in glede na sprejemanje razvojne oziroma
fiksne miselnosti. Razliko v povprečjih med relevantnimi skupinami ugo
tavljamo s t-testom. Te analize smo izvedli na celotnem vzorcu 15-letnikov,
ki so sodelovali v raziskavi PISA 2018, za tretje raziskovalno vprašanje pa
smo jih izvedli tudi za podskupino šibkejših bralcev in bralk.
Za četrto raziskovalno vprašanje smo uporabili linearno regresijsko
analizo, ki smo jo izvedli le na podskupini šibkejših bralcev in bralk. S
preliminarnimi analizami (na voljo pri soavtorici) smo preverili, ali je po
vezanost med bralnim dosežkom in merami samopodobe vsaj v grobem
linearna.
Kriterijske spremenljivke v naših modelih linearne regresije so torej
tri mere bralne samopodobe, napovednika pa sta bralni dosežek na preiz
kusu branja PISA 2018, ki je zvezna spremenljivka, in dihotomizirani od
govor o sprejemanju razvojne oziroma fiksne miselnosti o inteligenci. V
modele je vključen tudi križni učinek obeh napovednikov. Pri tem smo
63
