Page 66 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 66
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
za boljšo predstavljivost rezultatov regresijske analize mere dosežkov in
mere samopodobe standardizirali na skupino šibkejših bralcev in bralk.
Ko v interpretacijah rezultatov regresijskih analiz govorimo o povprečjih
in standardnih odklonih dosežkov in mer samopodobe, torej govorimo
o povprečjih in razpršenosti teh mer znotraj skupine šibkejših bralcev in
bralk.
Za analize smo uporabili statistični paket SPSS 24.0 in aplikacijo
IDB Analyzer (IEA, brez datuma), kar je omogočalo izračun statistič
nih parametrov in njihovih populacijskih ocen ter standardnih napak
z uporabo ustreznih vzorčnih uteži in vseh deset ocen bralnega dosežka
v bazi PISA 2018. Z uporabo standardnih napak ocen je mogoče pri iz
brani stopnji tveganja ugotavljati statistično pomembnost vzorčnih raz
lik. V članku statistično pomembnost ugotavljamo pri stopnji tveganja 5
odstotkov.
Rezultati
Ali je fiksna miselnost pogostejša med fanti kot dekleti?
Postavili smo domnevo, da razlik med spoloma v Sloveniji ni, kar bi se
skladalo z rezultati Hwang, Reyes in Eccles (2019). Analiza je pokazala,
da se je med slovenskimi 15-letniki, ki so leta 2018 sodelovali v raziska
vi PISA, 48 odstotkov deklet in 49 odstotkov fantov strinjalo s trditvijo
»Tvoja inteligenca je nekaj, česar ne moreš bistveno spremeniti«. Pri obeh
spolih torej skoraj polovica sprejema fiksno miselnost. Razlika med spo
loma ni statistično pomembna. Odgovor na prvo raziskovalno vprašanje
je torej, da je sprejemanje fiksne miselnosti v Sloveniji enako (pre)pogosto
med fanti in dekleti.
Ali je fiksna miselnost pogostejša med šibkejšimi kot med dobrimi
bralci in bralkami?
Bralni dosežki so na mednarodni lestvici PISA opredeljeni po ravneh, od
dosežkov pod 1. ravnjo do dosežkov na najvišji, 6. ravni pismenosti. Ker
imajo le majhni deleži učencev dosežke na najnižji oziroma najvišji ravni,
smo za večjo preglednost in stabilnost rezultatov ravni dosežkov združi
li tako, da obravnavamo približno po tretjino učencev v skupinah z 1) do
sežki na 2. ravni ali nižje, kjer so bralni dosežki 33 odstotkov deklet in 52
odstotkov fantov, 2) dosežki na 3. ravni, kjer so bralni dosežki 33 odstot
kov deklet in 26 odstotkov fantov, in 3) dosežki na 4. ravni ali višje, kjer
so bralni dosežki 34 odstotkov deklet in 22 odstotkov fantov. Odstotki
sprejemanja fiksne miselnosti po teh ravneh po spolu so predstavljeni v
Tabeli 2.
64
za boljšo predstavljivost rezultatov regresijske analize mere dosežkov in
mere samopodobe standardizirali na skupino šibkejših bralcev in bralk.
Ko v interpretacijah rezultatov regresijskih analiz govorimo o povprečjih
in standardnih odklonih dosežkov in mer samopodobe, torej govorimo
o povprečjih in razpršenosti teh mer znotraj skupine šibkejših bralcev in
bralk.
Za analize smo uporabili statistični paket SPSS 24.0 in aplikacijo
IDB Analyzer (IEA, brez datuma), kar je omogočalo izračun statistič
nih parametrov in njihovih populacijskih ocen ter standardnih napak
z uporabo ustreznih vzorčnih uteži in vseh deset ocen bralnega dosežka
v bazi PISA 2018. Z uporabo standardnih napak ocen je mogoče pri iz
brani stopnji tveganja ugotavljati statistično pomembnost vzorčnih raz
lik. V članku statistično pomembnost ugotavljamo pri stopnji tveganja 5
odstotkov.
Rezultati
Ali je fiksna miselnost pogostejša med fanti kot dekleti?
Postavili smo domnevo, da razlik med spoloma v Sloveniji ni, kar bi se
skladalo z rezultati Hwang, Reyes in Eccles (2019). Analiza je pokazala,
da se je med slovenskimi 15-letniki, ki so leta 2018 sodelovali v raziska
vi PISA, 48 odstotkov deklet in 49 odstotkov fantov strinjalo s trditvijo
»Tvoja inteligenca je nekaj, česar ne moreš bistveno spremeniti«. Pri obeh
spolih torej skoraj polovica sprejema fiksno miselnost. Razlika med spo
loma ni statistično pomembna. Odgovor na prvo raziskovalno vprašanje
je torej, da je sprejemanje fiksne miselnosti v Sloveniji enako (pre)pogosto
med fanti in dekleti.
Ali je fiksna miselnost pogostejša med šibkejšimi kot med dobrimi
bralci in bralkami?
Bralni dosežki so na mednarodni lestvici PISA opredeljeni po ravneh, od
dosežkov pod 1. ravnjo do dosežkov na najvišji, 6. ravni pismenosti. Ker
imajo le majhni deleži učencev dosežke na najnižji oziroma najvišji ravni,
smo za večjo preglednost in stabilnost rezultatov ravni dosežkov združi
li tako, da obravnavamo približno po tretjino učencev v skupinah z 1) do
sežki na 2. ravni ali nižje, kjer so bralni dosežki 33 odstotkov deklet in 52
odstotkov fantov, 2) dosežki na 3. ravni, kjer so bralni dosežki 33 odstot
kov deklet in 26 odstotkov fantov, in 3) dosežki na 4. ravni ali višje, kjer
so bralni dosežki 34 odstotkov deklet in 22 odstotkov fantov. Odstotki
sprejemanja fiksne miselnosti po teh ravneh po spolu so predstavljeni v
Tabeli 2.
64
