Page 64 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 64
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Osnovna analiza teh podatkov, ki je na voljo v mednarodnem in nacional
nem poročilu o raziskavi (OECD, 2019a; Šterman Ivančič, 2019), pokaže,
da se v Sloveniji 51 odstotkov 15-letnikov ne strinja s to trditvijo. Torej po
naši opredelitvi 51 odstotkov slovenskih 15-letnikov sprejema razvojno in
49 odstotkov fiksno miselnost.
Mere bralne samopodobe: V bazi PISA 2018 je na voljo več mer bral
ne samopodobe, ki jih podrobneje navajamo v nadaljevanju. Za vse mere
velja, da so bili na podlagi odgovorov učencev na posamezne postavke v
sklopu vprašanj za določeno mero na mednarodni ravni izpeljani indek
si na intervalnih lestvicah tako, da je povprečje OECD enako 0 in stan
dardni odklon 1 (v standardizaciji je vsem državam dodeljena enaka utež)
(OECD, 2019c). Negativna vrednost indeksa v mednarodni bazi torej ne
nakazuje negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan,
ampak odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečne
ga odgovora v državah OECD. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj
pozitivne (ali manj negativne) odgovore od povprečnega odgovora v dr
žavah OECD. Pri vseh merah bralne samopodobe so učenci za izkaz svo
jega (ne)strinjanja lahko izbirali med odgovori »Sploh se ne strinjam«,
»Ne strinjam se«, »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«. Postavke
v sklopih vprašanj za določeno mero zaradi berljivosti navajamo le v moš
ki obliki.
Samopodoba o bralni kompetentnosti: Podatek je pridobljen na pod
lagi stopnje (ne)strinjanja z naslednjimi postavkami: »Sem dober bralec«,
»Sposoben sem razumeti težka besedila« in »Tekoče berem«. Za učence
z višjimi vrednostmi indeksa v naših interpretacijah navajamo, da izražajo
višjo samopodobo ali da imajo višjo samopodobo, in za učence z nižjimi
vrednostmi indeksa, da izražajo ali imajo nižjo samopodobo.
Zaznava težav pri branju nasploh: Podatek je pridobljen na podlagi
stopnje (ne)strinjanja z naslednjimi postavkami: »Vedno sem imel težave
z branjem«, »Besedilo moram večkrat prebrati, da bi ga popolnoma
razumel« in »Težko mi je odgovoriti na vprašanja o besedilu«. Za učence
z višjimi vrednostmi indeksa v naših interpretacijah navajamo, da zazna
vajo več, višjo raven ali večji obseg težav oziroma več ali bolj zaznavajo te
žave pri svojem branju nasploh. Za učence z nižjimi vrednostmi indeksa
navajamo, da tega zaznavajo manj.
Zaznava težav na preizkusu branja PISA: Vprašalnik za učence v
raziskavi PISA 2018 je vključeval tudi vprašanje, kaj mislijo o bralnih na
logah v preizkusu PISA, ki so ga pravkar zaključili. Podatek o zaznavi te
žav na tem preizkusu je pridobljen na podlagi stopnje (ne)strinjanja z na
slednjimi postavkami: »Veliko besed nisem razumel«, »Veliko besedil
je bilo pretežkih zame« in »Izgubil sem se, ko sem moral krmariti med
62
Osnovna analiza teh podatkov, ki je na voljo v mednarodnem in nacional
nem poročilu o raziskavi (OECD, 2019a; Šterman Ivančič, 2019), pokaže,
da se v Sloveniji 51 odstotkov 15-letnikov ne strinja s to trditvijo. Torej po
naši opredelitvi 51 odstotkov slovenskih 15-letnikov sprejema razvojno in
49 odstotkov fiksno miselnost.
Mere bralne samopodobe: V bazi PISA 2018 je na voljo več mer bral
ne samopodobe, ki jih podrobneje navajamo v nadaljevanju. Za vse mere
velja, da so bili na podlagi odgovorov učencev na posamezne postavke v
sklopu vprašanj za določeno mero na mednarodni ravni izpeljani indek
si na intervalnih lestvicah tako, da je povprečje OECD enako 0 in stan
dardni odklon 1 (v standardizaciji je vsem državam dodeljena enaka utež)
(OECD, 2019c). Negativna vrednost indeksa v mednarodni bazi torej ne
nakazuje negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan,
ampak odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečne
ga odgovora v državah OECD. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj
pozitivne (ali manj negativne) odgovore od povprečnega odgovora v dr
žavah OECD. Pri vseh merah bralne samopodobe so učenci za izkaz svo
jega (ne)strinjanja lahko izbirali med odgovori »Sploh se ne strinjam«,
»Ne strinjam se«, »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«. Postavke
v sklopih vprašanj za določeno mero zaradi berljivosti navajamo le v moš
ki obliki.
Samopodoba o bralni kompetentnosti: Podatek je pridobljen na pod
lagi stopnje (ne)strinjanja z naslednjimi postavkami: »Sem dober bralec«,
»Sposoben sem razumeti težka besedila« in »Tekoče berem«. Za učence
z višjimi vrednostmi indeksa v naših interpretacijah navajamo, da izražajo
višjo samopodobo ali da imajo višjo samopodobo, in za učence z nižjimi
vrednostmi indeksa, da izražajo ali imajo nižjo samopodobo.
Zaznava težav pri branju nasploh: Podatek je pridobljen na podlagi
stopnje (ne)strinjanja z naslednjimi postavkami: »Vedno sem imel težave
z branjem«, »Besedilo moram večkrat prebrati, da bi ga popolnoma
razumel« in »Težko mi je odgovoriti na vprašanja o besedilu«. Za učence
z višjimi vrednostmi indeksa v naših interpretacijah navajamo, da zazna
vajo več, višjo raven ali večji obseg težav oziroma več ali bolj zaznavajo te
žave pri svojem branju nasploh. Za učence z nižjimi vrednostmi indeksa
navajamo, da tega zaznavajo manj.
Zaznava težav na preizkusu branja PISA: Vprašalnik za učence v
raziskavi PISA 2018 je vključeval tudi vprašanje, kaj mislijo o bralnih na
logah v preizkusu PISA, ki so ga pravkar zaključili. Podatek o zaznavi te
žav na tem preizkusu je pridobljen na podlagi stopnje (ne)strinjanja z na
slednjimi postavkami: »Veliko besed nisem razumel«, »Veliko besedil
je bilo pretežkih zame« in »Izgubil sem se, ko sem moral krmariti med
62
