Page 62 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 62
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Tudi tu postavljamo domnevo o negativni povezanosti fiksne misel
nosti tako z dosežki kot s samopodobo. Predvidevamo, da so bralni dosež
ki in bralna samopodoba fantov in deklet s fiksno miselnostjo v povprečju
nižji od dosežkov in samopodobe fantov in deklet z razvojno miselnostjo.
To bi se skladalo z ugotovitvami Good, Rattan in Dweck (2012), Marsh et
al. (2016) in Yeager et al. (2018).
4) Ali se pri šibkejših bralcih in bralkah učinek1 (povezanost) dejanske
bralne pismenosti na bralno samopodobo ob fiksni miselnosti raz-
likuje od učinka ob razvojni miselnosti?
Naj pojasnimo, zakaj se omejujemo na šibkejše bralce in bralke.2
Marsh et al. (2016) so pokazali, da razvoj medsebojno vzročnega odno
sa med dosežki in samopodobo ni preprost in da je vlaganje truda v uče
nje (še posebno) za tiste z nižjo samopodobo »dvorezen meč«, saj je lahko
njihova samopodoba še bolj poškodovana. V članku se omejujemo na šib
kejše bralce in bralke z namenom dobiti bolj jasno sliko konteksta fiksne
miselnosti, za katero že ob tretjem raziskovalnem vprašanju domnevamo,
da je med šibkejšimi bralci in bralkami pogostejša. Četrto raziskovalno
vprašanje lahko razdelimo na dve podvprašanji:
4a) Ali se ob enaki bralni pismenosti bralna samopodoba učencev z raz
vojno in učencev s fiksno miselnostjo razlikuje?
4b) Ali se ob spremembi bralne pismenosti velikost spremembe bral-
ne samopodobe učencev z razvojno in učencev s fiksno miselnostjo
razlikuje?
Ob manku raziskav in mešanih rezultatih nekaterih delno relevant
nih predhodnih raziskav (Ehrlinger in Dweck, 2016; Watson et al., 2019;
Sheldrake, 2016) tu postavljanje domnev ni neposredno. Glede na nega
tivno povezanost fiksne miselnosti z dosežki, ki so jo ugotovile prej ome
njene raziskave, postavljamo domnevo, da se bo samopodoba učencev s
fiksno miselnostjo od samopodobe tistih z razvojno miselnostjo razliko
vala nasploh, kar naslavljamo v tretjem raziskovalnem vprašanju, in tudi
v primerjavah skupin z enakimi bralnimi dosežki. Nadalje domnevamo,
da se bo med skupinama razlikovala velikost spremembe v samopodobi,
ki jo predstavlja enako višja bralna pismenost.3 Pri tem predvidevamo, da
bodo ob enako višjih dosežkih učenci s fiksno miselnostjo izražali višjo
1 Izraz »učinek« v članku uporabljamo v smislu standarda poročanja rezultatov regresijskih
analiz (kar bomo uporabili kot analitični postopek za to raziskovalno vprašanje) in torej ne
v smislu morebitnega vzročnega vpliva.
2 Natančna opredelitev je navedena v metodah.
3 Kar imenujemo naklon učinka višje pismenosti.
60
Tudi tu postavljamo domnevo o negativni povezanosti fiksne misel
nosti tako z dosežki kot s samopodobo. Predvidevamo, da so bralni dosež
ki in bralna samopodoba fantov in deklet s fiksno miselnostjo v povprečju
nižji od dosežkov in samopodobe fantov in deklet z razvojno miselnostjo.
To bi se skladalo z ugotovitvami Good, Rattan in Dweck (2012), Marsh et
al. (2016) in Yeager et al. (2018).
4) Ali se pri šibkejših bralcih in bralkah učinek1 (povezanost) dejanske
bralne pismenosti na bralno samopodobo ob fiksni miselnosti raz-
likuje od učinka ob razvojni miselnosti?
Naj pojasnimo, zakaj se omejujemo na šibkejše bralce in bralke.2
Marsh et al. (2016) so pokazali, da razvoj medsebojno vzročnega odno
sa med dosežki in samopodobo ni preprost in da je vlaganje truda v uče
nje (še posebno) za tiste z nižjo samopodobo »dvorezen meč«, saj je lahko
njihova samopodoba še bolj poškodovana. V članku se omejujemo na šib
kejše bralce in bralke z namenom dobiti bolj jasno sliko konteksta fiksne
miselnosti, za katero že ob tretjem raziskovalnem vprašanju domnevamo,
da je med šibkejšimi bralci in bralkami pogostejša. Četrto raziskovalno
vprašanje lahko razdelimo na dve podvprašanji:
4a) Ali se ob enaki bralni pismenosti bralna samopodoba učencev z raz
vojno in učencev s fiksno miselnostjo razlikuje?
4b) Ali se ob spremembi bralne pismenosti velikost spremembe bral-
ne samopodobe učencev z razvojno in učencev s fiksno miselnostjo
razlikuje?
Ob manku raziskav in mešanih rezultatih nekaterih delno relevant
nih predhodnih raziskav (Ehrlinger in Dweck, 2016; Watson et al., 2019;
Sheldrake, 2016) tu postavljanje domnev ni neposredno. Glede na nega
tivno povezanost fiksne miselnosti z dosežki, ki so jo ugotovile prej ome
njene raziskave, postavljamo domnevo, da se bo samopodoba učencev s
fiksno miselnostjo od samopodobe tistih z razvojno miselnostjo razliko
vala nasploh, kar naslavljamo v tretjem raziskovalnem vprašanju, in tudi
v primerjavah skupin z enakimi bralnimi dosežki. Nadalje domnevamo,
da se bo med skupinama razlikovala velikost spremembe v samopodobi,
ki jo predstavlja enako višja bralna pismenost.3 Pri tem predvidevamo, da
bodo ob enako višjih dosežkih učenci s fiksno miselnostjo izražali višjo
1 Izraz »učinek« v članku uporabljamo v smislu standarda poročanja rezultatov regresijskih
analiz (kar bomo uporabili kot analitični postopek za to raziskovalno vprašanje) in torej ne
v smislu morebitnega vzročnega vpliva.
2 Natančna opredelitev je navedena v metodah.
3 Kar imenujemo naklon učinka višje pismenosti.
60
