Page 61 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 61
m. šimenc, s. štraus ■ ima miselnost o nespremenljivosti inteligentnosti ...
et al., 2016; Nuhfer et al., 2017) in pokazale, da obstaja »dobra« poveza
va med dejansko zmožnostjo in samooceno ter da so v povprečju v samo
oceni bolj natančne ženske, medtem ko so moški nekoliko preveč samo
zavestni (Watson et al., 2019). Ehrlinger in Dweck (2016) sta si zastavili
vprašanje o natančnosti samoocene študentov v normativni primerjavi z
drugimi glede na miselnost, ki jo sprejemajo. Pokazali sta, da so v skupi
ni študentov s preveliko samozavestjo študenti s fiksno miselnostjo še bolj
samozavestni kot ostali.
V članku raziskujemo branje slovenskih 15-letnikov z uporabo po
datkov PISA 2018 glede vprašanja, ali se sprejemanje fiksne miselnosti
odraža v samopodobi, ki se ne ujema z dejanskimi zmožnostmi branja.
Raziskave so pokazale, da se (bralna) samopodoba povezuje z (bralno)
zmožnostjo v obe smeri, obe sta vzrok in posledica druga druge (Marsh in
Craven, 2006). V članku analiziramo učinek dejanske zmožnosti branja
na samopodobo učencev, in sicer primerjalno med učenci s fiksno misel
nostjo in učenci z razvojno miselnostjo. Pri tem izhajamo iz tega, da če je,
na primer, za učence s fiksno miselnostjo ob sicer enakem bralnem dosež
ku samopodoba višja od samopodobe učencev z razvojno miselnostjo, je
smiselno vprašanje, ali gre za previsoko samopodobo učencev s fiksno mi
selnostjo ali prenizko samopodobo učencev z razvojno miselnostjo.
Raziskovalna vprašanja
Glede na zgoraj navedene raziskave o povezanosti med miselnostjo, dejan
skimi zmožnostmi in samopodobo si zastavljamo naslednja raziskovalna
vprašanja:
1) Ali je fiksna miselnost pogostejša med fanti kot dekleti?
Postavljamo domnevo, da se pogostost fiksne miselnosti med fanti
in dekleti ne razlikuje, kar bi se skladalo z ugotovitvami Hwang, Reyes in
Eccles (2019) ter Macnamara in Rupani (2017).
2) Ali je fiksna miselnost pogostejša med šibkejšimi kot med dobrimi
bralci in bralkami?
Postavljamo domnevo, da je fiksna miselnost pogostejša pri učencih
z nižjimi dosežki. To bi se skladalo z ugotovitvami Marsh et al. (2016) in
Dweck (2008), vendar pa Hwang, Reyes in Eccles (2019) povezanosti z do
sežki niso zaznali.
3) Ali se bralna samopodoba fantov in deklet s fiksno miselnostjo raz-
likuje od bralne samopodobe sovrstnikov z razvojno miselnostjo?
59
et al., 2016; Nuhfer et al., 2017) in pokazale, da obstaja »dobra« poveza
va med dejansko zmožnostjo in samooceno ter da so v povprečju v samo
oceni bolj natančne ženske, medtem ko so moški nekoliko preveč samo
zavestni (Watson et al., 2019). Ehrlinger in Dweck (2016) sta si zastavili
vprašanje o natančnosti samoocene študentov v normativni primerjavi z
drugimi glede na miselnost, ki jo sprejemajo. Pokazali sta, da so v skupi
ni študentov s preveliko samozavestjo študenti s fiksno miselnostjo še bolj
samozavestni kot ostali.
V članku raziskujemo branje slovenskih 15-letnikov z uporabo po
datkov PISA 2018 glede vprašanja, ali se sprejemanje fiksne miselnosti
odraža v samopodobi, ki se ne ujema z dejanskimi zmožnostmi branja.
Raziskave so pokazale, da se (bralna) samopodoba povezuje z (bralno)
zmožnostjo v obe smeri, obe sta vzrok in posledica druga druge (Marsh in
Craven, 2006). V članku analiziramo učinek dejanske zmožnosti branja
na samopodobo učencev, in sicer primerjalno med učenci s fiksno misel
nostjo in učenci z razvojno miselnostjo. Pri tem izhajamo iz tega, da če je,
na primer, za učence s fiksno miselnostjo ob sicer enakem bralnem dosež
ku samopodoba višja od samopodobe učencev z razvojno miselnostjo, je
smiselno vprašanje, ali gre za previsoko samopodobo učencev s fiksno mi
selnostjo ali prenizko samopodobo učencev z razvojno miselnostjo.
Raziskovalna vprašanja
Glede na zgoraj navedene raziskave o povezanosti med miselnostjo, dejan
skimi zmožnostmi in samopodobo si zastavljamo naslednja raziskovalna
vprašanja:
1) Ali je fiksna miselnost pogostejša med fanti kot dekleti?
Postavljamo domnevo, da se pogostost fiksne miselnosti med fanti
in dekleti ne razlikuje, kar bi se skladalo z ugotovitvami Hwang, Reyes in
Eccles (2019) ter Macnamara in Rupani (2017).
2) Ali je fiksna miselnost pogostejša med šibkejšimi kot med dobrimi
bralci in bralkami?
Postavljamo domnevo, da je fiksna miselnost pogostejša pri učencih
z nižjimi dosežki. To bi se skladalo z ugotovitvami Marsh et al. (2016) in
Dweck (2008), vendar pa Hwang, Reyes in Eccles (2019) povezanosti z do
sežki niso zaznali.
3) Ali se bralna samopodoba fantov in deklet s fiksno miselnostjo raz-
likuje od bralne samopodobe sovrstnikov z razvojno miselnostjo?
59
