Page 59 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 59
miselnost o nespremenljivosti inteligentnosti
učinek v neustrezni bralni samopodobi?
Marjan Šimenc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
Mojca Štraus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
»Za uspeh se je treba potruditi,« je navodilo, ki ga starši pogosto
ponujajo svojim otrokom in učitelji svojim učencem, ko le-ti
naletijo na učne težave. Vendar se zdi, da to navodilo otroci in
učenci pogosto preslišijo. Ali pa ga razumejo narobe? Nekateri se le vržejo
v ponavljanje istega, do sedaj neuspešnega, pristopa k učenju, za nekatere
druge pa se zdi, da so obupali, ker tako ali tako ne morejo nič.
Magajna in sodelavci navajajo, da je problem šolske neuspešnosti
kompleksen in trdovraten ter ima različne pojavne oblike (Magajna et al.,
2008: str. 15). Tipi težav se ločijo glede na primarne vzroke v okolju in/ali
posamezniku (ibid.: str. 16). O posledicah nerazrešenih učnih težav pa pra
vijo: »Razširjen in trdovraten problem učnih težav in šolske neuspešnosti
ima torej daljnosežne posledice, tako za posameznikovo funkcioniranje in
kakovost življenja kot tudi za funkcioniranje širše družbe z vidika razvoja
človeških virov, konkurenčnosti in socialne kohezivnosti.« (ibid.: str. 20).
V raziskavah so ugotovili (npr. Dweck, 2007), da se učne težave po
vezujejo z vprašanjem prepričanj oziroma miselnosti o (ne)spremenljivosti
inteligentnosti in posledicah teh prepričanj za učno uspešnost. Ameriška
zveza psihologov (American Psychological Association) je prepoznavo, da
prepričanja učencev o inteligentnosti in sposobnostih vplivajo na njihove
spoznavne procese in učenje, uvrstila kot prvo med dvajset najpomemb
nejših psiholoških načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole
(American Psychological Association, 2015). To načelo se opira na teoret
ske izpeljave Carol Dweck o pomenu tovrstnega razmišljanja ne le na pod
ročju izobraževanja otrok in mladih, temveč tudi na drugih področjih in
tudi za odrasle (Dweck, 2007).
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)57-83 57
izvirni znanstveni članek
učinek v neustrezni bralni samopodobi?
Marjan Šimenc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
Mojca Štraus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
»Za uspeh se je treba potruditi,« je navodilo, ki ga starši pogosto
ponujajo svojim otrokom in učitelji svojim učencem, ko le-ti
naletijo na učne težave. Vendar se zdi, da to navodilo otroci in
učenci pogosto preslišijo. Ali pa ga razumejo narobe? Nekateri se le vržejo
v ponavljanje istega, do sedaj neuspešnega, pristopa k učenju, za nekatere
druge pa se zdi, da so obupali, ker tako ali tako ne morejo nič.
Magajna in sodelavci navajajo, da je problem šolske neuspešnosti
kompleksen in trdovraten ter ima različne pojavne oblike (Magajna et al.,
2008: str. 15). Tipi težav se ločijo glede na primarne vzroke v okolju in/ali
posamezniku (ibid.: str. 16). O posledicah nerazrešenih učnih težav pa pra
vijo: »Razširjen in trdovraten problem učnih težav in šolske neuspešnosti
ima torej daljnosežne posledice, tako za posameznikovo funkcioniranje in
kakovost življenja kot tudi za funkcioniranje širše družbe z vidika razvoja
človeških virov, konkurenčnosti in socialne kohezivnosti.« (ibid.: str. 20).
V raziskavah so ugotovili (npr. Dweck, 2007), da se učne težave po
vezujejo z vprašanjem prepričanj oziroma miselnosti o (ne)spremenljivosti
inteligentnosti in posledicah teh prepričanj za učno uspešnost. Ameriška
zveza psihologov (American Psychological Association) je prepoznavo, da
prepričanja učencev o inteligentnosti in sposobnostih vplivajo na njihove
spoznavne procese in učenje, uvrstila kot prvo med dvajset najpomemb
nejših psiholoških načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole
(American Psychological Association, 2015). To načelo se opira na teoret
ske izpeljave Carol Dweck o pomenu tovrstnega razmišljanja ne le na pod
ročju izobraževanja otrok in mladih, temveč tudi na drugih področjih in
tudi za odrasle (Dweck, 2007).
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)57-83 57
izvirni znanstveni članek
