Page 30 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič

šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2

izobraževalnih programih so uporabnost te strategije povzemanja besedi­
la v povprečju najvišje ocenile dijakinje, razlika med spoloma pa se je tudi
tukaj v vseh izobraževalnih programih pokazala kot statistično značilna.

Tabela 12: Odstotek dijakov, ki so ocenili, da se jim zdi določena
strategija pri pisanju povzetka daljšega besedila »uporabna« ali »zelo
uporabna«, ter njihovi povprečni bralni dosežki: primerjava med leti
2009 in 2018.

Napišem

povzetek. Nato Preberem

preverim, ali je Preden Natančno besedilo in
napišem
vsak odstavek Pravilno povzetek, preverim, ali podčrtam
čim večkrat
vključen v poskušam preberem so v povzetku najpomembnejše
besedilo.
povzetek, prepisati čim predstavljena stavke. Nato jih s
38,0
ker mora biti več stavkov. najpomembnejša svojimi besedami

vključena dejstva. napišem kot

vsebina vsakega povzetek.

odstavka.

% dijakov in dija- 24,5 14,5 50,0 53,5
kinj (2009)

Bralni dosežek* 501 452 507 518 509
42,9 44,9
% dijakov in dija- 25,0 12,4 31,6
kinj (2018)

Bralni dosežek* 518 470 521 533 521

Opomba: Gre za povprečni dosežek tistih dijakov in dijakinj, ki so
strategijo ocenili z »uporabno« in z »zelo uporabno«; Povprečni
dosežek za Slovenijo pri branju je leta 2009 znašal 483 točk (OECD 494
točk), leta 2018 pa 495 točk (OECD 487 točk).
Zaradi večje preglednosti v tabeli ne navajamo vrednosti standardnih
odklonov. Ta podatek je dostopen v pripadajoči tabeli na naslednji
povezavi pod zavihkom Codebook and Compendia:
https://www.oecd.org/pisa/data/2018database/.

28