Page 25 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 25
k. šterman ivančič, m. puklek levpušček ■ branje mladih leta 2009 in leta 2018 ...
programih srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja. Leposlovje
znotraj vseh izobraževalnih programov pogosteje berejo dijakinje, kar pa
ne velja za branje knjig, ki niso leposlovje. O pogostejšem branju slednjih
so v vseh izobraževalnih programih poročali dijaki. Razlike med spoloma
so se pokazale kot statistično značilne znotraj vseh izobraževalnih progra
mov, razen v programu srednjega poklicnega izobraževanja, kjer v pogo
stosti branja knjig, ki niso leposlovje, ni statistično značilnih razlik.
Dejavnosti branja na spletu
Ker se je pogostost uporabe spleta med leti 2009 in 2018 med mladimi
znatno povečala (OECD, 2019a), naju v nadaljevanju zanima pogostost
ukvarjanja 15-letnikov z različnimi bralnimi aktivnostmi na spletu. Leta
2009 je 70 % dijakov in dijakinj poročalo (Tabela 8), da večkrat tedensko
ali dnevno berejo elektronsko pošto. V letu 2018 je o tem poročalo 34 %
dijakov in dijakinj. V tem obdobju se je po poročanju dijakov in dijakinj
zmanjšala tudi njihova pogostost branja spletnih novic (14 odstotnih točk
manj v letu 2018) in pogostost sodelovanja v skupinskih razpravah in fo
rumih na spletu (14 odstotnih točk manj v letu 2018). Nasprotno so dijaki
in dijakinje leta 2018 poročali o pogostejšem iskanju uporabnih informa
cij na spletu (27 odstotnih točk več) in iskanju spletnih informacij o do
ločenih vsebinah (5 odstotnih točk več). Pogostost klepetanja prek spleta
je med leti 2009 in 2018 ostala dokaj nespremenjena, in sicer je približno
83 % dijakov in dijakinj v obeh letih poročalo, da to počnejo na tedenski
ali dnevni ravni. Iz mednarodnega poročila raziskave PISA 2018 (OECD,
2019b) je razvidno, da so vse navedene razlike v odstotnih deležih med leti
2009 in 2018 statistično značilne.
Tako leta 2009 kot 2018 (Tabela 8) so najnižji povprečni dosežek na
preizkusu iz bralne pismenosti PISA dosegli tisti dijaki in dijakinje, ki so
poročali, da večkrat tedensko ali dnevno sodelujejo v skupinskih razpra
vah ali forumih na spletu, najvišje pa tisti, ki so poročali, da splet na te
denski ali dnevni ravni uporabljajo za branje elektronske pošte, iskanje
spletnih informacij o določenih vsebinah in iskanje uporabnih informa
cij na spletu. Tedensko ali dnevno udejstvovanje v različnih bralnih aktiv
nostih na spletu (razen sodelovanja v skupinskih razpravah ali forumih) je
ne glede na vrsto aktivnosti v obeh letih torej sovpadalo z nadpovprečni
mi bralnimi dosežki na preizkusu iz bralne pismenosti PISA oziroma so
se aktivnosti na spletu v letu 2018 v povprečju povezovale celo z nekoli
ko višjimi dosežki na preizkusu PISA. Slednje je lahko pokazatelj tega, da
mladi splet vedno bolj uporabljajo kot vir, s pomočjo katerega se učijo, in
na nek način tudi krepijo svoje bralne spretnosti. Tudi sam preizkus raz
iskave PISA 2018 je bil v primerjavi z letom 2009 izveden na računalniku,
23
programih srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja. Leposlovje
znotraj vseh izobraževalnih programov pogosteje berejo dijakinje, kar pa
ne velja za branje knjig, ki niso leposlovje. O pogostejšem branju slednjih
so v vseh izobraževalnih programih poročali dijaki. Razlike med spoloma
so se pokazale kot statistično značilne znotraj vseh izobraževalnih progra
mov, razen v programu srednjega poklicnega izobraževanja, kjer v pogo
stosti branja knjig, ki niso leposlovje, ni statistično značilnih razlik.
Dejavnosti branja na spletu
Ker se je pogostost uporabe spleta med leti 2009 in 2018 med mladimi
znatno povečala (OECD, 2019a), naju v nadaljevanju zanima pogostost
ukvarjanja 15-letnikov z različnimi bralnimi aktivnostmi na spletu. Leta
2009 je 70 % dijakov in dijakinj poročalo (Tabela 8), da večkrat tedensko
ali dnevno berejo elektronsko pošto. V letu 2018 je o tem poročalo 34 %
dijakov in dijakinj. V tem obdobju se je po poročanju dijakov in dijakinj
zmanjšala tudi njihova pogostost branja spletnih novic (14 odstotnih točk
manj v letu 2018) in pogostost sodelovanja v skupinskih razpravah in fo
rumih na spletu (14 odstotnih točk manj v letu 2018). Nasprotno so dijaki
in dijakinje leta 2018 poročali o pogostejšem iskanju uporabnih informa
cij na spletu (27 odstotnih točk več) in iskanju spletnih informacij o do
ločenih vsebinah (5 odstotnih točk več). Pogostost klepetanja prek spleta
je med leti 2009 in 2018 ostala dokaj nespremenjena, in sicer je približno
83 % dijakov in dijakinj v obeh letih poročalo, da to počnejo na tedenski
ali dnevni ravni. Iz mednarodnega poročila raziskave PISA 2018 (OECD,
2019b) je razvidno, da so vse navedene razlike v odstotnih deležih med leti
2009 in 2018 statistično značilne.
Tako leta 2009 kot 2018 (Tabela 8) so najnižji povprečni dosežek na
preizkusu iz bralne pismenosti PISA dosegli tisti dijaki in dijakinje, ki so
poročali, da večkrat tedensko ali dnevno sodelujejo v skupinskih razpra
vah ali forumih na spletu, najvišje pa tisti, ki so poročali, da splet na te
denski ali dnevni ravni uporabljajo za branje elektronske pošte, iskanje
spletnih informacij o določenih vsebinah in iskanje uporabnih informa
cij na spletu. Tedensko ali dnevno udejstvovanje v različnih bralnih aktiv
nostih na spletu (razen sodelovanja v skupinskih razpravah ali forumih) je
ne glede na vrsto aktivnosti v obeh letih torej sovpadalo z nadpovprečni
mi bralnimi dosežki na preizkusu iz bralne pismenosti PISA oziroma so
se aktivnosti na spletu v letu 2018 v povprečju povezovale celo z nekoli
ko višjimi dosežki na preizkusu PISA. Slednje je lahko pokazatelj tega, da
mladi splet vedno bolj uporabljajo kot vir, s pomočjo katerega se učijo, in
na nek način tudi krepijo svoje bralne spretnosti. Tudi sam preizkus raz
iskave PISA 2018 je bil v primerjavi z letom 2009 izveden na računalniku,
23
