Page 31 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 31
šterman ivančič, m. puklek levpušček ■ branje mladih leta 2009 in leta 2018 ...
Tabela 13: Ocena uporabnosti podčrtavanja najpomembnejših
delov besedila in pisanja lastnega povzetka: razlike po spolu znotraj
posameznih izobraževalnih programov v letu 2018.
Podčrtavanje najpomembnejših delov
besedila in pisanje lastnega povzetka iz teh
delov
M SD t (df) p
Splošna in klasična gimnazija Dijaki 3,92 1,52
Strokovna gimnazija Dijakinje
Srednje strokovno izobraževanje Dijaki 4,79 1,30 9,80 (1374) ***
Srednje poklicno izobraževanje Dijakinje
Dijaki 4,00 1,43
Dijakinje
Dijaki 4,80 1,33 6,63 (630) ***
Dijakinje
3,84 1,56
4,42 1,40 8,53 (2501) ***
3,18 1,61
3,89 1,55 6,26 (1344) ***
Opomba: Dijaki in dijakinje so postavko ocenili na lestvici od 1 do 6,
kjer 1 pomeni, da se jim ta bralna strategija sploh ne zdi uporabna, 6 pa,
da se jim zdi zelo uporabna; M – aritmetična sredina; SD – standardni
odklon; t – t test; df – stopnje svobode; p – stopnja tveganja:
*** p ≤ ,001.
Zaključki
V prispevku sva na podlagi podatkov raziskav PISA 2009 in 2018 ugotav
ljali razlike v motivaciji za branje, pogostosti branja določene vrste gra
div, pogostosti branja na spletu in oceni učinkovitosti metakognitivnih
bralnih strategij pri slovenskih dijakih in dijakinjah prvih letnikov. Ker se
skozi vse cikle raziskave PISA pri bralnih dosežkih in motivaciji za branje
kažejo značilne razlike med spoloma, sva preučili tudi te, in sicer znotraj
posameznih srednješolskih izobraževalnih programov.
Primerjalna analiza podatkov je pokazala, da so dijaki in dijakinje, v
primerjavi z letom 2009, leta 2018 poročali o manj pogostem branju za za
bavo in uživanju v branju, kot manj uporabne so ocenili tudi metakogni
tivne strategije povzemanja besedila, poročali pa so o pogostejšem iskanju
informacij na spletu in nekoliko pogostejšem poseganju po leposlovnih
gradivih. Slednje velja predvsem za dekleta, ki so v primerjavi s fanti v vseh
izobraževalnih programih poročala tudi o večji motivaciji za branje, nisva
pa znotraj nobenega izobraževalnega programa ugotovili razlik med spo
loma v branju na spletu.
Na podlagi izsledkov lahko zaključiva, da na področju branja po de
setih letih v Sloveniji še vedno ostaja izziv, kako pri mladostnikih krepi
ti zanimanje za branje, saj je z vidika splošne bralne pismenosti mladih in
29
Tabela 13: Ocena uporabnosti podčrtavanja najpomembnejših
delov besedila in pisanja lastnega povzetka: razlike po spolu znotraj
posameznih izobraževalnih programov v letu 2018.
Podčrtavanje najpomembnejših delov
besedila in pisanje lastnega povzetka iz teh
delov
M SD t (df) p
Splošna in klasična gimnazija Dijaki 3,92 1,52
Strokovna gimnazija Dijakinje
Srednje strokovno izobraževanje Dijaki 4,79 1,30 9,80 (1374) ***
Srednje poklicno izobraževanje Dijakinje
Dijaki 4,00 1,43
Dijakinje
Dijaki 4,80 1,33 6,63 (630) ***
Dijakinje
3,84 1,56
4,42 1,40 8,53 (2501) ***
3,18 1,61
3,89 1,55 6,26 (1344) ***
Opomba: Dijaki in dijakinje so postavko ocenili na lestvici od 1 do 6,
kjer 1 pomeni, da se jim ta bralna strategija sploh ne zdi uporabna, 6 pa,
da se jim zdi zelo uporabna; M – aritmetična sredina; SD – standardni
odklon; t – t test; df – stopnje svobode; p – stopnja tveganja:
*** p ≤ ,001.
Zaključki
V prispevku sva na podlagi podatkov raziskav PISA 2009 in 2018 ugotav
ljali razlike v motivaciji za branje, pogostosti branja določene vrste gra
div, pogostosti branja na spletu in oceni učinkovitosti metakognitivnih
bralnih strategij pri slovenskih dijakih in dijakinjah prvih letnikov. Ker se
skozi vse cikle raziskave PISA pri bralnih dosežkih in motivaciji za branje
kažejo značilne razlike med spoloma, sva preučili tudi te, in sicer znotraj
posameznih srednješolskih izobraževalnih programov.
Primerjalna analiza podatkov je pokazala, da so dijaki in dijakinje, v
primerjavi z letom 2009, leta 2018 poročali o manj pogostem branju za za
bavo in uživanju v branju, kot manj uporabne so ocenili tudi metakogni
tivne strategije povzemanja besedila, poročali pa so o pogostejšem iskanju
informacij na spletu in nekoliko pogostejšem poseganju po leposlovnih
gradivih. Slednje velja predvsem za dekleta, ki so v primerjavi s fanti v vseh
izobraževalnih programih poročala tudi o večji motivaciji za branje, nisva
pa znotraj nobenega izobraževalnega programa ugotovili razlik med spo
loma v branju na spletu.
Na podlagi izsledkov lahko zaključiva, da na področju branja po de
setih letih v Sloveniji še vedno ostaja izziv, kako pri mladostnikih krepi
ti zanimanje za branje, saj je z vidika splošne bralne pismenosti mladih in
29
