Page 33 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 33
k. šterman ivančič, m. puklek levpušček ■ branje mladih leta 2009 in leta 2018 ...
učencih ter dijakih razvijati tudi digitalno pismenost, je bil čas razglasit
ve epidemije Covid-19 in prehod na izobraževanje na daljavo v marcu
2020 verjetno prelomni trenutek v zgodovini izobraževanja. Zgodila se
je namreč vsesplošna uporaba digitalne učne tehnologije, ki je zahteva
la od pedagoških delavcev hitro prilagoditev na novo digitalno stvarnost
poučevanja. Na ZRSŠ so maja in junija 2020 izvedli obsežno raziskavo
Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji, v kateri je
sodelovalo nekaj manj kot tretjina vseh učiteljev osnovnih in srednjih šol,
desetina učencev in dijakov ter dve tretjini ravnateljev (Rupnik Vec et al.,
2020). Iz poročila raziskave sicer ni razbrati, ali so učitelji pri svojem delu
na daljavo uporabljali tudi spletna učna gradiva in katera, so pa rezultati
v starejših skupinah učencev (predmetni pouk OŠ, srednja šola) pokazali,
da so izdelki, ki so jih učitelji zahtevali od učencev in dijakov, predvsem iz
polnjeni učni listi, rešene naloge v delovnem zvezku, krajši pisni povzetki
ter, predvsem to velja za dijake, pisni odgovori na kompleksnejša vprašan
ja iz obravnavane učne vsebine. Učitelji so torej v času epidemije verjetno
še vedno uporabljali predvsem tradicionalna (pisna) učna gradiva in zah
tevali pri preverjanju znanja izdelke in naloge, kot bi jih tudi sicer v raz
redu, le da so jih učenci in dijaki sedaj posredovali učitelju prek elektron
ske pošte ali spletne učilnice. Inovativna uporaba digitalne izobraževalne
tehnologije bo verjetno v prihodnosti zahtevala večjo sistemsko usmer
jenost k sistematičnemu izdelovanju kakovostnih spletnih učnih gradiv
po celotni izobraževalni vertikali s primerno uravnoteženostjo strokovne
ustreznosti in zahtevnosti učnih vsebin, upoštevanjem predznanja učen
cev ter didaktično ustreznim vključevanjem elementov multimedijskosti
in interaktivnosti, ki bodo, vsaj v določeni meri, vključena v proces usva
janja učne snovi ter preverjanja in ocenjevanja znanja vseh učencev in dija
kov. Pri tem je pomembno, da spletna učna gradiva s pomočjo kognitivnih
in metakognitivnih učnih opor (angl. scaffolding) napotujejo učence in
dijake na ustrezno razumevanje prebranega, ugotavljanje bistvenega, ref
leksijo o naučenem, omogočajo neposredne povratne informacije o rav
ni znanja ipd., kar bo tudi v digitalnem učnem okolju (v kombinaciji s
tradicionalnimi tiskanimi učnimi gradivi) omogočalo boljši razvoj bral
ne pismenosti.
Literatura
Guthrie, J., Schafer, W., in Huang, C. (2001) Benefits of opportunity to
read in balanced instruction on the NAEP. The Journal of Educational
Research 94 (3), 145–162.
Nolimal, F., Cankar, G., Doupona, M., Marentič Požarnik, B., Pečjak,
S., in Potočnik, N. (2014) Opolnomočenje učencev z izboljšanjem
31
učencih ter dijakih razvijati tudi digitalno pismenost, je bil čas razglasit
ve epidemije Covid-19 in prehod na izobraževanje na daljavo v marcu
2020 verjetno prelomni trenutek v zgodovini izobraževanja. Zgodila se
je namreč vsesplošna uporaba digitalne učne tehnologije, ki je zahteva
la od pedagoških delavcev hitro prilagoditev na novo digitalno stvarnost
poučevanja. Na ZRSŠ so maja in junija 2020 izvedli obsežno raziskavo
Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji, v kateri je
sodelovalo nekaj manj kot tretjina vseh učiteljev osnovnih in srednjih šol,
desetina učencev in dijakov ter dve tretjini ravnateljev (Rupnik Vec et al.,
2020). Iz poročila raziskave sicer ni razbrati, ali so učitelji pri svojem delu
na daljavo uporabljali tudi spletna učna gradiva in katera, so pa rezultati
v starejših skupinah učencev (predmetni pouk OŠ, srednja šola) pokazali,
da so izdelki, ki so jih učitelji zahtevali od učencev in dijakov, predvsem iz
polnjeni učni listi, rešene naloge v delovnem zvezku, krajši pisni povzetki
ter, predvsem to velja za dijake, pisni odgovori na kompleksnejša vprašan
ja iz obravnavane učne vsebine. Učitelji so torej v času epidemije verjetno
še vedno uporabljali predvsem tradicionalna (pisna) učna gradiva in zah
tevali pri preverjanju znanja izdelke in naloge, kot bi jih tudi sicer v raz
redu, le da so jih učenci in dijaki sedaj posredovali učitelju prek elektron
ske pošte ali spletne učilnice. Inovativna uporaba digitalne izobraževalne
tehnologije bo verjetno v prihodnosti zahtevala večjo sistemsko usmer
jenost k sistematičnemu izdelovanju kakovostnih spletnih učnih gradiv
po celotni izobraževalni vertikali s primerno uravnoteženostjo strokovne
ustreznosti in zahtevnosti učnih vsebin, upoštevanjem predznanja učen
cev ter didaktično ustreznim vključevanjem elementov multimedijskosti
in interaktivnosti, ki bodo, vsaj v določeni meri, vključena v proces usva
janja učne snovi ter preverjanja in ocenjevanja znanja vseh učencev in dija
kov. Pri tem je pomembno, da spletna učna gradiva s pomočjo kognitivnih
in metakognitivnih učnih opor (angl. scaffolding) napotujejo učence in
dijake na ustrezno razumevanje prebranega, ugotavljanje bistvenega, ref
leksijo o naučenem, omogočajo neposredne povratne informacije o rav
ni znanja ipd., kar bo tudi v digitalnem učnem okolju (v kombinaciji s
tradicionalnimi tiskanimi učnimi gradivi) omogočalo boljši razvoj bral
ne pismenosti.
Literatura
Guthrie, J., Schafer, W., in Huang, C. (2001) Benefits of opportunity to
read in balanced instruction on the NAEP. The Journal of Educational
Research 94 (3), 145–162.
Nolimal, F., Cankar, G., Doupona, M., Marentič Požarnik, B., Pečjak,
S., in Potočnik, N. (2014) Opolnomočenje učencev z izboljšanjem
31
