Page 27 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 27
šterman ivančič, m. puklek levpušček ■ branje mladih leta 2009 in leta 2018 ...
Tabela 9: Pogostost iskanja spletnih informacij: razlike po spolu znotraj
posameznih izobraževalnih programov v letu 2018.
Iskanje spletnih informacij o določenih
vsebinah
M SD t (df) p
Splošna in klasična gimnazija Dijaki 3,84 0,04
Strokovna gimnazija Dijakinje
Srednje strokovno izobraževanje Dijaki 3,86 0,03 0,25 (1391) > ,05
Srednje poklicno izobraževanje Dijakinje
Dijaki 3,67 0,05
Dijakinje
Dijaki 3,72 0,08 0,58 (637) > ,05
Dijakinje
3,56 0,03 0,33 (2531) > ,05
3,55 0,03
3,27 0,05
3,21 0,06 0,80 (1380) > ,05
Opomba: Dijaki in dijakinje so postavko ocenili na lestvici od 1 do 5,
kjer 1 pomeni, da ne vedo, kaj to je, 5 pa, da spletne informacije iščejo
večkrat na dan; M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon;
t – t test; df – stopnje svobode; p – stopnja tveganja.
Metakognitivne bralne strategije: razumevanje in pomnjenje
besedila
Dijaki in dijakinje so, podobno kot v ciklu raziskave PISA 2009, tudi v
letu 2018 ocenili uporabnost določenih metakognitivnih bralnih strategij
razumevanja in pomnjenja besedila (Tabela 11). V letu 2018 so dijaki in di
jakinje, podobno kot leta 2009, kot najuporabnejši bralni strategiji oceni
li podčrtavanje pomembnih delov besedila in povzemanje besedila s svo
jimi besedami. Delež tistih, ki so omenjeni strategiji ocenili kot uporabni
ali zelo uporabni, je med leti 2009 in 2018 nekoliko upadel (za 3 odstotne
točke pri oceni uporabnosti podčrtavanja besedila in za 2 odstotni točki
pri oceni uporabnosti povzemanja besedila). V primerjavi z letom 2009
so dijaki in dijakinje kot nekoliko uporabnejše ocenili strategije ponov
nega hitrega prebiranja besedila (za 3 odstotne točke več), pogovarjanja o
prebranem z drugimi (za 5 odstotnih točk več) in glasnega branja besedi
la drugim (za 4 odstotne točke več). Iz mednarodnega poročila raziskave
PISA 2018 (OECD, 2019b) je razvidno, da so navedene razlike v odstotnih
deležih med leti 2009 in 2018 statistično značilne.
Tako leta 2009 kot leta 2018 so najvišje povprečne dosežke na preiz
kusu iz bralne pismenosti PISA dosegli tisti dijaki in dijakinje, ki so kot
najuporabnejšo bralno strategijo ocenili pogovarjanje o prebranem z dru
gimi. Glede na to, da je o uporabnosti te bralne strategije poročalo le pri
bližno 30 % slovenskih dijakov in dijakinj, rezultati, podobno kot leta
25
Tabela 9: Pogostost iskanja spletnih informacij: razlike po spolu znotraj
posameznih izobraževalnih programov v letu 2018.
Iskanje spletnih informacij o določenih
vsebinah
M SD t (df) p
Splošna in klasična gimnazija Dijaki 3,84 0,04
Strokovna gimnazija Dijakinje
Srednje strokovno izobraževanje Dijaki 3,86 0,03 0,25 (1391) > ,05
Srednje poklicno izobraževanje Dijakinje
Dijaki 3,67 0,05
Dijakinje
Dijaki 3,72 0,08 0,58 (637) > ,05
Dijakinje
3,56 0,03 0,33 (2531) > ,05
3,55 0,03
3,27 0,05
3,21 0,06 0,80 (1380) > ,05
Opomba: Dijaki in dijakinje so postavko ocenili na lestvici od 1 do 5,
kjer 1 pomeni, da ne vedo, kaj to je, 5 pa, da spletne informacije iščejo
večkrat na dan; M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon;
t – t test; df – stopnje svobode; p – stopnja tveganja.
Metakognitivne bralne strategije: razumevanje in pomnjenje
besedila
Dijaki in dijakinje so, podobno kot v ciklu raziskave PISA 2009, tudi v
letu 2018 ocenili uporabnost določenih metakognitivnih bralnih strategij
razumevanja in pomnjenja besedila (Tabela 11). V letu 2018 so dijaki in di
jakinje, podobno kot leta 2009, kot najuporabnejši bralni strategiji oceni
li podčrtavanje pomembnih delov besedila in povzemanje besedila s svo
jimi besedami. Delež tistih, ki so omenjeni strategiji ocenili kot uporabni
ali zelo uporabni, je med leti 2009 in 2018 nekoliko upadel (za 3 odstotne
točke pri oceni uporabnosti podčrtavanja besedila in za 2 odstotni točki
pri oceni uporabnosti povzemanja besedila). V primerjavi z letom 2009
so dijaki in dijakinje kot nekoliko uporabnejše ocenili strategije ponov
nega hitrega prebiranja besedila (za 3 odstotne točke več), pogovarjanja o
prebranem z drugimi (za 5 odstotnih točk več) in glasnega branja besedi
la drugim (za 4 odstotne točke več). Iz mednarodnega poročila raziskave
PISA 2018 (OECD, 2019b) je razvidno, da so navedene razlike v odstotnih
deležih med leti 2009 in 2018 statistično značilne.
Tako leta 2009 kot leta 2018 so najvišje povprečne dosežke na preiz
kusu iz bralne pismenosti PISA dosegli tisti dijaki in dijakinje, ki so kot
najuporabnejšo bralno strategijo ocenili pogovarjanje o prebranem z dru
gimi. Glede na to, da je o uporabnosti te bralne strategije poročalo le pri
bližno 30 % slovenskih dijakov in dijakinj, rezultati, podobno kot leta
25
