Page 22 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 22
lsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
obeh omenjenih postavkah se je med leti 2009 in 2018 značilno povečal
predvsem delež dijakov (za 4 odstotne točke pri oceni branja kot izgube
časa in za 3 odstotne točke pri oceni branja kot najljubšega konjička). Pri
odgovorih na ostale postavke med leti 2009 in 2018 ni prišlo do značilnih
sprememb v odstotnih deležih.
Tako v letu 2009 kot 2018 so najvišji povprečni dosežek na preizku
su iz bralne pismenosti PISA dosegli tisti dijaki in dijakinje, ki so se strin
jali s tem, da je branje eden izmed njihovih najljubših konjičkov (Tabela
3). Rezultati analiz razlik glede na izobraževalni program in spol (Tabela
4) kažejo, da so se s to trditvijo v povprečju najbolj strinjali dijaki in di
jakinje iz gimnazijskih programov, najmanj pa dijaki in dijakinje iz pro
gramov srednjega poklicnega izobraževanja. Znotraj vseh navedenih izo
braževalnih programov so se s to trditvijo v večji meri strinjale dijakinje,
razlika med spoloma znotraj programov pa se je povsod pokazala kot sta
tistično značilna.
Tabela 4: Ocena branja kot enega izmed najljubših konjičkov: razlike
po spolu znotraj posameznih izobraževalnih programov v letu 2018.
Branje kot najljubši konjiček
M SD t (df) p
Splošna in klasična gimnazija Dijaki 1,93 0,90
Strokovna gimnazija Dijakinje
Srednje strokovno izobraževanje Dijaki 2,51 0,98 9,56 (1385) ***
Srednje poklicno izobraževanje Dijakinje
Dijaki 1,84 0,77
Dijakinje
Dijaki 2,40 0,94 7,40 (634) ***
Dijakinje
1,66 0,77
2,02 0,96 8,65 (2531) ***
1,61 0,80
1,88 0,87 4,81 (1390) ***
Opomba: Dijaki in dijakinje so postavko ocenili na lestvici od 1 do 4,
kjer 1 pomeni, da se sploh ne strinjajo s tem, da je branje eden izmed
njihovih najljubših konjičkov, 4 pa, da se s tem popolnoma strinjajo;
M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; t – t test;
df – stopnje svobode; p – stopnja tveganja: *** p ≤ ,001.
Vrsta bralnega gradiva
Naslednji dejavnik, ki se je v raziskavi PISA 2009 že pokazal kot znači
len napovednik bralnih dosežkov 15-letnikov, je vrsta bralnega gradiva, po
katerem ti najpogosteje posegajo. Pri tem je prišlo med leti 2009 in 2018
do največjih razlik pri pogostosti branja revij in časopisov, pa tudi stripov
(Tabela 5). Dijaki in dijakinje so v letu 2018 poročali o precej manj pogo
stem branju te vrste gradiv: o mesečnem oziroma tedenskem branju revij
20
obeh omenjenih postavkah se je med leti 2009 in 2018 značilno povečal
predvsem delež dijakov (za 4 odstotne točke pri oceni branja kot izgube
časa in za 3 odstotne točke pri oceni branja kot najljubšega konjička). Pri
odgovorih na ostale postavke med leti 2009 in 2018 ni prišlo do značilnih
sprememb v odstotnih deležih.
Tako v letu 2009 kot 2018 so najvišji povprečni dosežek na preizku
su iz bralne pismenosti PISA dosegli tisti dijaki in dijakinje, ki so se strin
jali s tem, da je branje eden izmed njihovih najljubših konjičkov (Tabela
3). Rezultati analiz razlik glede na izobraževalni program in spol (Tabela
4) kažejo, da so se s to trditvijo v povprečju najbolj strinjali dijaki in di
jakinje iz gimnazijskih programov, najmanj pa dijaki in dijakinje iz pro
gramov srednjega poklicnega izobraževanja. Znotraj vseh navedenih izo
braževalnih programov so se s to trditvijo v večji meri strinjale dijakinje,
razlika med spoloma znotraj programov pa se je povsod pokazala kot sta
tistično značilna.
Tabela 4: Ocena branja kot enega izmed najljubših konjičkov: razlike
po spolu znotraj posameznih izobraževalnih programov v letu 2018.
Branje kot najljubši konjiček
M SD t (df) p
Splošna in klasična gimnazija Dijaki 1,93 0,90
Strokovna gimnazija Dijakinje
Srednje strokovno izobraževanje Dijaki 2,51 0,98 9,56 (1385) ***
Srednje poklicno izobraževanje Dijakinje
Dijaki 1,84 0,77
Dijakinje
Dijaki 2,40 0,94 7,40 (634) ***
Dijakinje
1,66 0,77
2,02 0,96 8,65 (2531) ***
1,61 0,80
1,88 0,87 4,81 (1390) ***
Opomba: Dijaki in dijakinje so postavko ocenili na lestvici od 1 do 4,
kjer 1 pomeni, da se sploh ne strinjajo s tem, da je branje eden izmed
njihovih najljubših konjičkov, 4 pa, da se s tem popolnoma strinjajo;
M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; t – t test;
df – stopnje svobode; p – stopnja tveganja: *** p ≤ ,001.
Vrsta bralnega gradiva
Naslednji dejavnik, ki se je v raziskavi PISA 2009 že pokazal kot znači
len napovednik bralnih dosežkov 15-letnikov, je vrsta bralnega gradiva, po
katerem ti najpogosteje posegajo. Pri tem je prišlo med leti 2009 in 2018
do največjih razlik pri pogostosti branja revij in časopisov, pa tudi stripov
(Tabela 5). Dijaki in dijakinje so v letu 2018 poročali o precej manj pogo
stem branju te vrste gradiv: o mesečnem oziroma tedenskem branju revij
20
