Page 23 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 23
k. šterman ivančič, m. puklek levpušček ■ branje mladih leta 2009 in leta 2018 ...
in časopisov je v letu 2018 v primerjavi z letom 2009 poročalo kar za 50
odstotnih točk manj dijakov in dijakinj, o branju stripov pa za 7 odstot
nih točk manj dijakov in dijakinj. Tudi branje knjig, ki niso leposlovje,
se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 3 odstotne točke.
Nasprotno pa so dijaki in dijakinje leta 2018 v primerjavi z letom 2009 po
ročali o nekoliko pogostejšem branju leposlovja (za 3 odstotne točke). Iz
mednarodnega poročila raziskave PISA 2018 (OECD, 2019b) je razvidno,
da so vse navedene razlike v odstotnih deležih med leti 2009 in 2018 sta
tistično značilne.
Tabela 5: Odstotek dijakov, ki berejo bralno gradivo »večkrat na
mesec« ali »večkrat na teden«, ter njihovi povprečni bralni dosežki:
primerjava med leti 2009 in 2018.
Revije Stripi Leposlovje Knjige, ki niso Časopisi
(romane, leposlovje
% dijakov in dijakinj (2009) 72,6 14,8 pripovedi, 71,7
zgodbe) (informativne,
dokumentarne)
15,4
16,3
Bralni dosežek* 491 474 538 527 488
% dijakov in dijakinj (2018) 22,2 7,9 18,4 13,2 21,0
Bralni dosežek* 495 489 547 511 492
Opomba: * Gre za povprečni dosežek tistih dijakov in dijakinj, ki so
na postavko odgovorili z »večkrat na mesec« in z »večkrat na teden«;
Povprečni dosežek za Slovenijo pri branju je leta 2009 znašal 483 točk
(OECD 494 točk), leta 2018 pa 495 točk (OECD 487 točk).
Zaradi večje preglednosti v tabeli ne navajamo vrednosti standardnih
odklonov. Ta podatek je dostopen v pripadajoči tabeli na naslednji
povezavi pod zavihkom Codebook and Compendia:
https://www.oecd.org/pisa/data/2018database/.
Primerjava rezultatov s področja branja določene vrste gradiva med
leti 2009 in 2018 torej kaže na določene spremembe v branju mladih,
trend, da sedaj berejo nekoliko več leposlovja, pa je spodbuden. Rezultati
analiz podatkov iz leta 2009 (Puklek Levpušček et al., 2012) so pokazali,
da so najvišje bralne dosežke na testu PISA v Sloveniji dosegli tisti dijaki in
dijakinje, ki so poročali o pogostejšem branju leposlovja. Branje daljših in
kompleksnejših besedil je torej povezano z boljšo bralno kompetentnostjo
in je s tega vidika ugodno, da kljub porastu digitalnih informacij ni prišlo
do upada v branju daljših leposlovnih gradiv.
21
in časopisov je v letu 2018 v primerjavi z letom 2009 poročalo kar za 50
odstotnih točk manj dijakov in dijakinj, o branju stripov pa za 7 odstot
nih točk manj dijakov in dijakinj. Tudi branje knjig, ki niso leposlovje,
se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 3 odstotne točke.
Nasprotno pa so dijaki in dijakinje leta 2018 v primerjavi z letom 2009 po
ročali o nekoliko pogostejšem branju leposlovja (za 3 odstotne točke). Iz
mednarodnega poročila raziskave PISA 2018 (OECD, 2019b) je razvidno,
da so vse navedene razlike v odstotnih deležih med leti 2009 in 2018 sta
tistično značilne.
Tabela 5: Odstotek dijakov, ki berejo bralno gradivo »večkrat na
mesec« ali »večkrat na teden«, ter njihovi povprečni bralni dosežki:
primerjava med leti 2009 in 2018.
Revije Stripi Leposlovje Knjige, ki niso Časopisi
(romane, leposlovje
% dijakov in dijakinj (2009) 72,6 14,8 pripovedi, 71,7
zgodbe) (informativne,
dokumentarne)
15,4
16,3
Bralni dosežek* 491 474 538 527 488
% dijakov in dijakinj (2018) 22,2 7,9 18,4 13,2 21,0
Bralni dosežek* 495 489 547 511 492
Opomba: * Gre za povprečni dosežek tistih dijakov in dijakinj, ki so
na postavko odgovorili z »večkrat na mesec« in z »večkrat na teden«;
Povprečni dosežek za Slovenijo pri branju je leta 2009 znašal 483 točk
(OECD 494 točk), leta 2018 pa 495 točk (OECD 487 točk).
Zaradi večje preglednosti v tabeli ne navajamo vrednosti standardnih
odklonov. Ta podatek je dostopen v pripadajoči tabeli na naslednji
povezavi pod zavihkom Codebook and Compendia:
https://www.oecd.org/pisa/data/2018database/.
Primerjava rezultatov s področja branja določene vrste gradiva med
leti 2009 in 2018 torej kaže na določene spremembe v branju mladih,
trend, da sedaj berejo nekoliko več leposlovja, pa je spodbuden. Rezultati
analiz podatkov iz leta 2009 (Puklek Levpušček et al., 2012) so pokazali,
da so najvišje bralne dosežke na testu PISA v Sloveniji dosegli tisti dijaki in
dijakinje, ki so poročali o pogostejšem branju leposlovja. Branje daljših in
kompleksnejših besedil je torej povezano z boljšo bralno kompetentnostjo
in je s tega vidika ugodno, da kljub porastu digitalnih informacij ni prišlo
do upada v branju daljših leposlovnih gradiv.
21
