Page 21 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 21
šterman ivančič, m. puklek levpušček ■ branje mladih leta 2009 in leta 2018 ...
2018 (OECD, 2019b) pa je razvidno, da je omenjena razlika med leti stati
stično značilna. Iz mednarodnih podatkov (ibid.) je razvidno tudi, da se
je pri tem med leti 2009 in 2018 v Sloveniji značilno zvišal predvsem de
lež dijakinj, ki so se strinjale s trditvijo, da berejo le, če morajo, in sicer za 6
odstotnih točk. Že v primerjalni analizi slovenskih rezultatov dijakov in
dijakinj v raziskavi PISA 2009 z rezultati skandinavskih 15-letnikov smo
ugotovili, da je za slovenske dijake in dijakinje značilen vzorec branja pred
vsem zaradi zunanje motivacije (tj. ker morajo brati ali da dobijo potrebne
informacije) (Puklek Levpušček, Podlesek in Šterman Ivančič, 2013). Tudi
po desetih letih tako še vedno ostaja izziv, kako v slovenskih šolah krepiti
notranji interes za branje, ki ga lahko spodbujamo tudi s pristopi k pouče
vanju, ki v večji meri upoštevajo bralna zanimanja mladostnikov.
Tabela 3: Odstotek dijakov, ki so na trditve o uživanju v branju
odgovorili s »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«, ter njihovi
povprečni bralni dosežki: primerjava med leti 2009 in 2018.
Berem le, če Branje je O knjigah Branje se mi Berem le
moram. eden izmed se rad/-a zdi izguba zato, da
pogovarjam dobim
52,8 mojih z drugimi. časa. informacije,
najljubših
konjičkov. 34,5 ki jih
23,2 potrebujem.
% dijakov in dijakinj (2009) 33,4 53,1
Bralni dosežek* 455 529 524 446 460
% dijakov in dijakinj (2018) 56,4 25,5 33,0 36,3 52,7
Bralni dosežek* 474 537 532 456 471
Opomba: * Gre za povprečni dosežek tistih dijakov in dijakinj, ki so
na postavko odgovorili s »Strinjam se« in s »Popolnoma se strinjam«;
Povprečni dosežek za Slovenijo pri branju je leta 2009 znašal 483 točk
(OECD 494 točk), leta 2018 pa 495 točk (OECD 487 točk).
Zaradi večje preglednosti v tabeli ne navajamo vrednosti standardnih
odklonov. Ta podatek je dostopen v pripadajoči tabeli na naslednji
povezavi pod zavihkom Codebook and Compendia:
https://www.oecd.org/pisa/data/2018database/.
Rezultati (Tabela 3 in OECD, 2019b) nadalje kažejo, da se je v
Sloveniji značilno povečal tudi delež dijakov in dijakinj, ki so leta 2018
poročali, da se strinjajo ali popolnoma strinjajo s tem, da se jim zdi bran
je izguba časa (približno 3 odstotne točke več kot leta 2009), hkrati pa se
je značilno povečal delež tistih, ki menijo, da je branje eden izmed njiho
vih najljubših konjičkov (približno 3 odstotne točke več kot leta 2009). Pri
19
2018 (OECD, 2019b) pa je razvidno, da je omenjena razlika med leti stati
stično značilna. Iz mednarodnih podatkov (ibid.) je razvidno tudi, da se
je pri tem med leti 2009 in 2018 v Sloveniji značilno zvišal predvsem de
lež dijakinj, ki so se strinjale s trditvijo, da berejo le, če morajo, in sicer za 6
odstotnih točk. Že v primerjalni analizi slovenskih rezultatov dijakov in
dijakinj v raziskavi PISA 2009 z rezultati skandinavskih 15-letnikov smo
ugotovili, da je za slovenske dijake in dijakinje značilen vzorec branja pred
vsem zaradi zunanje motivacije (tj. ker morajo brati ali da dobijo potrebne
informacije) (Puklek Levpušček, Podlesek in Šterman Ivančič, 2013). Tudi
po desetih letih tako še vedno ostaja izziv, kako v slovenskih šolah krepiti
notranji interes za branje, ki ga lahko spodbujamo tudi s pristopi k pouče
vanju, ki v večji meri upoštevajo bralna zanimanja mladostnikov.
Tabela 3: Odstotek dijakov, ki so na trditve o uživanju v branju
odgovorili s »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«, ter njihovi
povprečni bralni dosežki: primerjava med leti 2009 in 2018.
Berem le, če Branje je O knjigah Branje se mi Berem le
moram. eden izmed se rad/-a zdi izguba zato, da
pogovarjam dobim
52,8 mojih z drugimi. časa. informacije,
najljubših
konjičkov. 34,5 ki jih
23,2 potrebujem.
% dijakov in dijakinj (2009) 33,4 53,1
Bralni dosežek* 455 529 524 446 460
% dijakov in dijakinj (2018) 56,4 25,5 33,0 36,3 52,7
Bralni dosežek* 474 537 532 456 471
Opomba: * Gre za povprečni dosežek tistih dijakov in dijakinj, ki so
na postavko odgovorili s »Strinjam se« in s »Popolnoma se strinjam«;
Povprečni dosežek za Slovenijo pri branju je leta 2009 znašal 483 točk
(OECD 494 točk), leta 2018 pa 495 točk (OECD 487 točk).
Zaradi večje preglednosti v tabeli ne navajamo vrednosti standardnih
odklonov. Ta podatek je dostopen v pripadajoči tabeli na naslednji
povezavi pod zavihkom Codebook and Compendia:
https://www.oecd.org/pisa/data/2018database/.
Rezultati (Tabela 3 in OECD, 2019b) nadalje kažejo, da se je v
Sloveniji značilno povečal tudi delež dijakov in dijakinj, ki so leta 2018
poročali, da se strinjajo ali popolnoma strinjajo s tem, da se jim zdi bran
je izguba časa (približno 3 odstotne točke več kot leta 2009), hkrati pa se
je značilno povečal delež tistih, ki menijo, da je branje eden izmed njiho
vih najljubših konjičkov (približno 3 odstotne točke več kot leta 2009). Pri
19
