Page 18 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 18
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Uporabnost različnih metakognitivnih bralnih strategij razumevanja
in pomnjenja besedila so dijaki in dijakinje ocenili na 6-stopenjski lest
vici (1 – Sploh ni uporabna do 6 – Zelo uporabna), pri čemer so ocenili
uporabnost naslednjih bralnih strategij: »Osredotočim se na dele besedi
la, ki jih z lahkoto razumem«, »Dvakrat hitro preberem besedilo«, »Po
tem, ko preberem besedilo, se o njegovi vsebini pogovarjam z drugimi«,
»Podčrtam pomembne dele besedila«, »S svojimi besedami povzamem
besedilo« in »Besedilo na glas preberem nekomu drugemu«.
Uporabnost različnih metakognitivnih bralnih strategij povzeman
ja besedila so prav tako ocenili na 6-stopenjski lestvici (1 – Sploh ni upo-
rabna do 6 – Zelo uporabna), pri čemer so ocenili uporabnost naslednjih
bralnih strategij: »Napišem povzetek. Nato preverim, ali je vsak odsta
vek vključen v povzetek, ker mora biti vključena vsebina vsakega odstav
ka«, »Pravilno poskušam prepisati čim več stavkov«, »Preden napišem
povzetek, čim večkrat preberem besedilo«, »Natančno preverim, ali so v
povzetku predstavljena najpomembnejša dejstva« in »Preberem besedi
lo in podčrtam najpomembnejše stavke. Nato jih s svojimi besedami na
pišem kot povzetek«.
Vse uporabljene lestvice so se na vzorcu slovenskih dijakov in dija
kinj, ki so sodelovali v raziskavi PISA 2018, izkazale kot ustrezno notranje
zanesljive, in sicer so se vrednosti koeficientov notranje zanesljivosti gibale
med α = 0,67 in α = 0,85 (OCED, 2020, in osebni izračuni).
Obdelava podatkov
Podatke sva analizirali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS 27.0
in orodja IEA IDBAnalyzer Version 4.0.35, ki nam pri obravnavi podat
kov zaradi dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi poleg uporabe uteži za
posameznega učenca (W_FSTUWT) omogoča tudi uporabo vzorčnih
uteži z namenom ustrezne ocene standardne napake parametrov v popu
laciji po metodi ponovnega vzorčenja (ang. Bootstrap).
Pri odgovarjanju na prvo raziskovalno vprašanje sva uporabili od
stotne deleže odgovorov na posamezno postavko, pripadajoči povpreč
ni bralni dosežek ter podatek o statistični značilnosti razlik med deleži
odgovorov na posamezni postavki med leti 2009 in 2018. Te podatke sva
za leto 2009 delno pridobili iz sekundarnih analiz raziskave PISA 2009
(Puklek Levpušček et al., 2012), delno pa iz mednarodnega poročila razi
skave (OECD, 2010). Za leto 2018 sva podatke prav tako pridobili iz med
narodnega poročila (OECD, 2019b).
V okviru drugega raziskovalnega vprašanja sva najprej izračunali
povprečne vrednosti in standardne odklone za posamezno vključeno po
stavko; izračunali sva jih ločeno glede na spol znotraj vsakega posameznega
16
Uporabnost različnih metakognitivnih bralnih strategij razumevanja
in pomnjenja besedila so dijaki in dijakinje ocenili na 6-stopenjski lest
vici (1 – Sploh ni uporabna do 6 – Zelo uporabna), pri čemer so ocenili
uporabnost naslednjih bralnih strategij: »Osredotočim se na dele besedi
la, ki jih z lahkoto razumem«, »Dvakrat hitro preberem besedilo«, »Po
tem, ko preberem besedilo, se o njegovi vsebini pogovarjam z drugimi«,
»Podčrtam pomembne dele besedila«, »S svojimi besedami povzamem
besedilo« in »Besedilo na glas preberem nekomu drugemu«.
Uporabnost različnih metakognitivnih bralnih strategij povzeman
ja besedila so prav tako ocenili na 6-stopenjski lestvici (1 – Sploh ni upo-
rabna do 6 – Zelo uporabna), pri čemer so ocenili uporabnost naslednjih
bralnih strategij: »Napišem povzetek. Nato preverim, ali je vsak odsta
vek vključen v povzetek, ker mora biti vključena vsebina vsakega odstav
ka«, »Pravilno poskušam prepisati čim več stavkov«, »Preden napišem
povzetek, čim večkrat preberem besedilo«, »Natančno preverim, ali so v
povzetku predstavljena najpomembnejša dejstva« in »Preberem besedi
lo in podčrtam najpomembnejše stavke. Nato jih s svojimi besedami na
pišem kot povzetek«.
Vse uporabljene lestvice so se na vzorcu slovenskih dijakov in dija
kinj, ki so sodelovali v raziskavi PISA 2018, izkazale kot ustrezno notranje
zanesljive, in sicer so se vrednosti koeficientov notranje zanesljivosti gibale
med α = 0,67 in α = 0,85 (OCED, 2020, in osebni izračuni).
Obdelava podatkov
Podatke sva analizirali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS 27.0
in orodja IEA IDBAnalyzer Version 4.0.35, ki nam pri obravnavi podat
kov zaradi dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi poleg uporabe uteži za
posameznega učenca (W_FSTUWT) omogoča tudi uporabo vzorčnih
uteži z namenom ustrezne ocene standardne napake parametrov v popu
laciji po metodi ponovnega vzorčenja (ang. Bootstrap).
Pri odgovarjanju na prvo raziskovalno vprašanje sva uporabili od
stotne deleže odgovorov na posamezno postavko, pripadajoči povpreč
ni bralni dosežek ter podatek o statistični značilnosti razlik med deleži
odgovorov na posamezni postavki med leti 2009 in 2018. Te podatke sva
za leto 2009 delno pridobili iz sekundarnih analiz raziskave PISA 2009
(Puklek Levpušček et al., 2012), delno pa iz mednarodnega poročila razi
skave (OECD, 2010). Za leto 2018 sva podatke prav tako pridobili iz med
narodnega poročila (OECD, 2019b).
V okviru drugega raziskovalnega vprašanja sva najprej izračunali
povprečne vrednosti in standardne odklone za posamezno vključeno po
stavko; izračunali sva jih ločeno glede na spol znotraj vsakega posameznega
16
