Page 19 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 19
šterman ivančič, m. puklek levpušček ■ branje mladih leta 2009 in leta 2018 ...
izobraževalnega programa. Ker naju je zanimalo, ali so razlike med spo
loma znotraj vsakega izobraževalnega programa statistično značilne, sva v
naslednjem koraku izračunali tudi vrednost t-testa pri stopnji tveganja p
≤ 0,05.
Rezultati in razprava
Branje za zabavo
Pri ugotavljanju razlik v motivaciji za branje med leti 2009 in 2018 se naj
prej osredotočava na čas, ki ga slovenski dijaki in dijakinje namenijo bra
nju za zabavo. Leta 2009 je bilo dijakov in dijakinj, ki so poročali, da ne
berejo za zabavo, približno 40 %, v letu 2018 pa 50 % (Tabela 1). Tistih dija
kov in dijakinj, ki so poročali, da po navadi berejo trideset minut ali manj
na dan, je bilo v letu 2018 za približno 13 odstotnih točk manj kot v letu
2009. Iz mednarodnega poročila raziskave PISA 2018 (OECD, 2019b) je
razvidno, da so omenjene razlike statistično značilne.
Tabela 1: Odstotek odgovorov na vprašanje »Približno koliko časa
navadno nameniš branju za zabavo?« ter povprečni bralni dosežki
dijakov: primerjava med leti 2009 in 2018.
Ne berem 30 minut Več kot 30 Od 1 do Več kot
za zabavo. ali manj minut in 2 uri na 2 uri na
% dijakov in dijakinj* (2009) 39,8 na dan. manj kot
60 minut dan. dan.
34,5 na dan. 8,0 2,2
15,6
Bralni dosežek** 446 499 526 520 521
4,1
% dijakov in dijakinj * (2018) 49,5 21,9 14,4 9,3
Bralni dosežek** 468 521 528 538 524
Opomba: * Odstotek dijakov in dijakinj, ki so določeno postavko
označili. Navodilo je zahtevalo, da respondent označi en odgovor;
**Povprečni dosežek za Slovenijo pri branju je leta 2009 znašal 483 točk
(OECD 494 točk), leta 2018 pa 495 točk (OECD 487 točk).
Zaradi večje preglednosti v tabeli ne navajamo vrednosti standardnih
odklonov. Ta podatek je dostopen v pripadajoči tabeli na naslednji
povezavi pod zavihkom Codebook and Compendia:
https://www.oecd.org/pisa/data/2018database/.
Čas, ki ga slovenski dijaki in dijakinje namenijo branju za zabavo, se
je v obdobju desetih let torej zmanjšal, kar je z vidika motivacije za branje
in bralnih dosežkov neugoden podatek. Že rezultati sekundarnih analiz
17
izobraževalnega programa. Ker naju je zanimalo, ali so razlike med spo
loma znotraj vsakega izobraževalnega programa statistično značilne, sva v
naslednjem koraku izračunali tudi vrednost t-testa pri stopnji tveganja p
≤ 0,05.
Rezultati in razprava
Branje za zabavo
Pri ugotavljanju razlik v motivaciji za branje med leti 2009 in 2018 se naj
prej osredotočava na čas, ki ga slovenski dijaki in dijakinje namenijo bra
nju za zabavo. Leta 2009 je bilo dijakov in dijakinj, ki so poročali, da ne
berejo za zabavo, približno 40 %, v letu 2018 pa 50 % (Tabela 1). Tistih dija
kov in dijakinj, ki so poročali, da po navadi berejo trideset minut ali manj
na dan, je bilo v letu 2018 za približno 13 odstotnih točk manj kot v letu
2009. Iz mednarodnega poročila raziskave PISA 2018 (OECD, 2019b) je
razvidno, da so omenjene razlike statistično značilne.
Tabela 1: Odstotek odgovorov na vprašanje »Približno koliko časa
navadno nameniš branju za zabavo?« ter povprečni bralni dosežki
dijakov: primerjava med leti 2009 in 2018.
Ne berem 30 minut Več kot 30 Od 1 do Več kot
za zabavo. ali manj minut in 2 uri na 2 uri na
% dijakov in dijakinj* (2009) 39,8 na dan. manj kot
60 minut dan. dan.
34,5 na dan. 8,0 2,2
15,6
Bralni dosežek** 446 499 526 520 521
4,1
% dijakov in dijakinj * (2018) 49,5 21,9 14,4 9,3
Bralni dosežek** 468 521 528 538 524
Opomba: * Odstotek dijakov in dijakinj, ki so določeno postavko
označili. Navodilo je zahtevalo, da respondent označi en odgovor;
**Povprečni dosežek za Slovenijo pri branju je leta 2009 znašal 483 točk
(OECD 494 točk), leta 2018 pa 495 točk (OECD 487 točk).
Zaradi večje preglednosti v tabeli ne navajamo vrednosti standardnih
odklonov. Ta podatek je dostopen v pripadajoči tabeli na naslednji
povezavi pod zavihkom Codebook and Compendia:
https://www.oecd.org/pisa/data/2018database/.
Čas, ki ga slovenski dijaki in dijakinje namenijo branju za zabavo, se
je v obdobju desetih let torej zmanjšal, kar je z vidika motivacije za branje
in bralnih dosežkov neugoden podatek. Že rezultati sekundarnih analiz
17
