Page 224 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 224
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Starši z višjo izobrazbo bodo v povprečju bolje strukturirali otrokov
čas, organizirali redne urice za branje, pohvalili in nagradili otroke za iz
kazan trud in jim pomagali ozavestiti posledice nezavzetosti. Na ta način
bodo spodbujali zavzetost in motivacijo, vztrajnost in učne navade in po
sledično tudi višje dosežke pri usvajanju branja. Ker pa vsi učenci ne izha
jajo iz enakega okolja, se mora šola truditi tovrstne pogoje nuditi kar naj
več otrokom in tako zagotavljati visoke dosežke za vse učence.
V sklepnem delu knjige so opisane posamezne konkretne raziskave
na polju motivacije za branje. Prva raziskava npr. izpostavlja pomen mo
tivacije za branje v vrtcu in prvih letih šolanja, še posebno za otroke, ki
jim branje dela težave. Druga raziskava ima podobno raziskovalno vpra
šanje, a nekaj let starejše učence (3., 4. in 5. razred), in ugotavlja, kako iz
leta v leto raste delež variance bralnega dosežka, ki ga pojasnjuje učenče
va zaznava lastne učinkovitosti branja (angl. self concept). Ostale raziska
ve predstavljajo podobne ugotovitve, a v različnih kontekstih (Finska,
Tajvan) in pri različno starih učencih. Več raziskav osvetli tudi pomen
različnih pristopov k poučevanju, ki spodbujajo bralno motivacijo, in
pomen privlačnosti učnega gradiva za mlade bralce, specifično tudi za
fante.
Knjiga je na eni strani zelo zanimiva za raziskovalce v polju bra
nja, bralne motivacije in dejavnikov, ki vplivajo na branje (in bralno mo
tivacijo), na drugi strani pa tudi za šolnike, starše in vse, ki se z branjem
svojih otrok in učencev srečujejo neposredno v vsakodnevnih situacijah.
Zelo konkretni in kakovostni opisi ugotovitev o značilnostih okolja, ki
prispevajo k motivaciji za branje, ter raziskave o uspešnih pristopih po
učevanja namreč nudijo veliko priložnosti za dobro razumevanje vpli
vov navedenih dejavnikov in omogočajo pripravo konkretnih aktivnosti,
ki lahko motivacijo povečujejo. Z naborom tako teoretičnih kot empi
ričnih tem knjiga ustvari kritično maso, iz katere je laže izluščiti trenu
tno aktualna spoznanja o motivaciji za branje in jih umestiti v prakso.
Učenci, pa naj gre za fante ali dekleta, se namreč učijo na različne nači
ne in en sam pristop ne deluje za vse. S primerno diferenciacijo pa lah
ko napredujejo vsi.
Gašper Cankar
doi: https://www.doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)219-222
222
Starši z višjo izobrazbo bodo v povprečju bolje strukturirali otrokov
čas, organizirali redne urice za branje, pohvalili in nagradili otroke za iz
kazan trud in jim pomagali ozavestiti posledice nezavzetosti. Na ta način
bodo spodbujali zavzetost in motivacijo, vztrajnost in učne navade in po
sledično tudi višje dosežke pri usvajanju branja. Ker pa vsi učenci ne izha
jajo iz enakega okolja, se mora šola truditi tovrstne pogoje nuditi kar naj
več otrokom in tako zagotavljati visoke dosežke za vse učence.
V sklepnem delu knjige so opisane posamezne konkretne raziskave
na polju motivacije za branje. Prva raziskava npr. izpostavlja pomen mo
tivacije za branje v vrtcu in prvih letih šolanja, še posebno za otroke, ki
jim branje dela težave. Druga raziskava ima podobno raziskovalno vpra
šanje, a nekaj let starejše učence (3., 4. in 5. razred), in ugotavlja, kako iz
leta v leto raste delež variance bralnega dosežka, ki ga pojasnjuje učenče
va zaznava lastne učinkovitosti branja (angl. self concept). Ostale raziska
ve predstavljajo podobne ugotovitve, a v različnih kontekstih (Finska,
Tajvan) in pri različno starih učencih. Več raziskav osvetli tudi pomen
različnih pristopov k poučevanju, ki spodbujajo bralno motivacijo, in
pomen privlačnosti učnega gradiva za mlade bralce, specifično tudi za
fante.
Knjiga je na eni strani zelo zanimiva za raziskovalce v polju bra
nja, bralne motivacije in dejavnikov, ki vplivajo na branje (in bralno mo
tivacijo), na drugi strani pa tudi za šolnike, starše in vse, ki se z branjem
svojih otrok in učencev srečujejo neposredno v vsakodnevnih situacijah.
Zelo konkretni in kakovostni opisi ugotovitev o značilnostih okolja, ki
prispevajo k motivaciji za branje, ter raziskave o uspešnih pristopih po
učevanja namreč nudijo veliko priložnosti za dobro razumevanje vpli
vov navedenih dejavnikov in omogočajo pripravo konkretnih aktivnosti,
ki lahko motivacijo povečujejo. Z naborom tako teoretičnih kot empi
ričnih tem knjiga ustvari kritično maso, iz katere je laže izluščiti trenu
tno aktualna spoznanja o motivaciji za branje in jih umestiti v prakso.
Učenci, pa naj gre za fante ali dekleta, se namreč učijo na različne nači
ne in en sam pristop ne deluje za vse. S primerno diferenciacijo pa lah
ko napredujejo vsi.
Gašper Cankar
doi: https://www.doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)219-222
222
