Page 229 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 229
zetki/Abstracts
Klaudija Šterman Ivančič and Melita Puklek Levpušček
BRANJE MLADIH LETA 2009 IN LETA 2018 TER RAZLIKE V BRANJU
GLEDE NA SPOL IN IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
V članku so predstavljene bralne značilnosti mladih, kot jih na mednaro
dni ravni proučuje organizacija OECD v okviru raziskave PISA. Glede na
to, da je bilo v raziskavah PISA 2009 in 2018 poudarjeno področje mer
jenja bralna pismenost, sva avtorici ugotavljali, ali je v omenjenem obdo
bju prišlo do razlik v motivaciji za branje, pogostosti branja določene vr
ste gradiva, bralnih dejavnostih na spletu in oceni uporabnosti različnih
metakognitivnih bralnih strategij pri slovenskih 15-letnikih (n = 6073 v
2009; n = 6401 v 2018). Prav tako naju je zanimalo, ali lahko razlike v
omenjenih bralnih značilnostih mladih potrdimo tudi znotraj posame
znih izobraževalnih programov. Izsledki pričujočih analiz kažejo, da so v
primerjavi z letom 2009 dijaki in dijakinje v letu 2018 manj brali za zaba
vo, manj uživali v branju, v manjši meri ocenili uporabnost bralnih strate
gij povzemanja besedila, bistveno manj posegali po branju revij, časopisov
in stripov, hkrati pa bistveno več iskali informacije na spletu. Dijakinje v
vseh štirih vrstah izobraževalnih programov so poročale, da v primerjavi
z dijaki več časa namenijo branju za zabavo, da je branje njihov pomem
ben konjiček in da v večji meri berejo leposlovje, medtem ko je za dijake
v večji meri značilno branje knjig, ki niso leposlovje. Med dijakinjami in
dijaki v različnih izobraževalnih programih ni razlik v branju na spletu,
različne bralne aktivnosti pa se v obeh ciklih raziskave povezujejo z nad
povprečnimi bralnimi dosežki na preizkusu PISA. Izziv pedagoške stroke
vidiva v krepitvi notranjega interesa za branje pri mladih, v spodbujanju
Izvirni znanstveni članek ◆ Original Research Paper 227
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)227-stran
Klaudija Šterman Ivančič and Melita Puklek Levpušček
BRANJE MLADIH LETA 2009 IN LETA 2018 TER RAZLIKE V BRANJU
GLEDE NA SPOL IN IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
V članku so predstavljene bralne značilnosti mladih, kot jih na mednaro
dni ravni proučuje organizacija OECD v okviru raziskave PISA. Glede na
to, da je bilo v raziskavah PISA 2009 in 2018 poudarjeno področje mer
jenja bralna pismenost, sva avtorici ugotavljali, ali je v omenjenem obdo
bju prišlo do razlik v motivaciji za branje, pogostosti branja določene vr
ste gradiva, bralnih dejavnostih na spletu in oceni uporabnosti različnih
metakognitivnih bralnih strategij pri slovenskih 15-letnikih (n = 6073 v
2009; n = 6401 v 2018). Prav tako naju je zanimalo, ali lahko razlike v
omenjenih bralnih značilnostih mladih potrdimo tudi znotraj posame
znih izobraževalnih programov. Izsledki pričujočih analiz kažejo, da so v
primerjavi z letom 2009 dijaki in dijakinje v letu 2018 manj brali za zaba
vo, manj uživali v branju, v manjši meri ocenili uporabnost bralnih strate
gij povzemanja besedila, bistveno manj posegali po branju revij, časopisov
in stripov, hkrati pa bistveno več iskali informacije na spletu. Dijakinje v
vseh štirih vrstah izobraževalnih programov so poročale, da v primerjavi
z dijaki več časa namenijo branju za zabavo, da je branje njihov pomem
ben konjiček in da v večji meri berejo leposlovje, medtem ko je za dijake
v večji meri značilno branje knjig, ki niso leposlovje. Med dijakinjami in
dijaki v različnih izobraževalnih programih ni razlik v branju na spletu,
različne bralne aktivnosti pa se v obeh ciklih raziskave povezujejo z nad
povprečnimi bralnimi dosežki na preizkusu PISA. Izziv pedagoške stroke
vidiva v krepitvi notranjega interesa za branje pri mladih, v spodbujanju
Izvirni znanstveni članek ◆ Original Research Paper 227
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)227-stran
