Page 222 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 222
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
pomembnosti ter pomena ne moremo dovolj poudariti, saj je predpogoj
za uspeh posameznika in družbe kot celote. A če smo kot družba morda
napredovali in osnovna pismenost prebivalstva ni več vprašljiva, je sedaj
nastopil čas, da se posvetimo tudi kakovosti branja. Vsem, ki se ukvarja
jo z izobraževanjem, je tako skupno vprašanje, kako sam proces opisme
njevanja in razvoja kakovostnega branja zastaviti na strokovnih temeljih,
ki bodo zagotavljali uspešno učenje, mišljenje in napredovanje vsakemu
učencu v izobraževalnemu sistemu. Po prepričanju avtorjev v tej knjigi
raziskovanje dejavnikov motivacije za branje lahko predstavlja tovrsten
preboj v opismenjevanju prihodnjih generacij.
Knjiga predstavlja celovit pregled področja motivacije za branje in
bralnih dosežkov, v njej pa so predstavljena tako teoretska izhodišča kot
tudi konkretne raziskave in metaštudije. Na zanimiv način povezuje te
oretične in praktične pristope k spodbujanju in preverjanju branja, poleg
tega pa nam omogoči vpogled, koliko spremenljivosti v bralnih dosežkih
lahko pojasnimo z dejavniki motivacije. Interdisciplinarno pokrije vsa te
meljna področja, povezana z branjem in bralno motivacijo, in tako pred
stavlja dobro izhodišče za spoznavanje področja.
Najprej je predstavljen splošni pregled področja motivacije in pre
vladujočih teorij, pri čemer so izpostavljene glavne podobnosti in razlike
med njimi. Knjiga teorije razdeli v tri priložnostne kategorije: teorije, ki
vključujejo instinkte, potrebe in kot proces izpostavljajo ojačevanje vede
nja; teorije, ki vključujejo prepričanja, vrednote in cilje, ter tretjo skupino,
ki predstavlja nevroznanstvene in nevropsihološke poskuse razumevanja
branja in bralne motivacije. S tovrstnim ozadjem je v nadaljevanju laže sle
diti dejavnikom, ki vplivajo na motivacijo za branje, saj se običajno teoret
sko umestijo v eno od omenjenih skupin teorij.
V knjigi se različni avtorji spoprimejo z vprašanjem razlik med spo
loma pri branju in motivaciji. Izpostavijo vpliv napačnih interpretacij in
reprezentacij na motivacijo dečkov in deklic in iz zapisov v znanstveni li
teraturi izluščijo dva glavna miselna vzorca: tiste, ki trdijo, da so deklice v
bralnem razumevanju boljše od fantov, in druge, ki trdijo, da razlik med
spoloma ni. Z zgodovinskim pregledom raziskav in ugotovitev nakažejo,
da do konca prve polovice dvajsetega stoletja raziskovalci ne odkrivajo no
benih razlik med spoloma. Temu sledi obdobje, ko se te razlike poudarja
in celo razume kot naravno danost.
Ne glede na to, da razkorak med dečki in deklicami pri branju niha
glede na specifično komponento branja, ki jo testiramo, pa usmerjanje po
zornosti izključno na zaostajanje dečkov ali na drugi strani na visoke do
sežke deklic spodbuja stališča, ki lahko vplivajo na navdušenje in vztraj
nost učencev obeh spolov in s tem na njihovo motivacijo za branje. Dekleta
220
pomembnosti ter pomena ne moremo dovolj poudariti, saj je predpogoj
za uspeh posameznika in družbe kot celote. A če smo kot družba morda
napredovali in osnovna pismenost prebivalstva ni več vprašljiva, je sedaj
nastopil čas, da se posvetimo tudi kakovosti branja. Vsem, ki se ukvarja
jo z izobraževanjem, je tako skupno vprašanje, kako sam proces opisme
njevanja in razvoja kakovostnega branja zastaviti na strokovnih temeljih,
ki bodo zagotavljali uspešno učenje, mišljenje in napredovanje vsakemu
učencu v izobraževalnemu sistemu. Po prepričanju avtorjev v tej knjigi
raziskovanje dejavnikov motivacije za branje lahko predstavlja tovrsten
preboj v opismenjevanju prihodnjih generacij.
Knjiga predstavlja celovit pregled področja motivacije za branje in
bralnih dosežkov, v njej pa so predstavljena tako teoretska izhodišča kot
tudi konkretne raziskave in metaštudije. Na zanimiv način povezuje te
oretične in praktične pristope k spodbujanju in preverjanju branja, poleg
tega pa nam omogoči vpogled, koliko spremenljivosti v bralnih dosežkih
lahko pojasnimo z dejavniki motivacije. Interdisciplinarno pokrije vsa te
meljna področja, povezana z branjem in bralno motivacijo, in tako pred
stavlja dobro izhodišče za spoznavanje področja.
Najprej je predstavljen splošni pregled področja motivacije in pre
vladujočih teorij, pri čemer so izpostavljene glavne podobnosti in razlike
med njimi. Knjiga teorije razdeli v tri priložnostne kategorije: teorije, ki
vključujejo instinkte, potrebe in kot proces izpostavljajo ojačevanje vede
nja; teorije, ki vključujejo prepričanja, vrednote in cilje, ter tretjo skupino,
ki predstavlja nevroznanstvene in nevropsihološke poskuse razumevanja
branja in bralne motivacije. S tovrstnim ozadjem je v nadaljevanju laže sle
diti dejavnikom, ki vplivajo na motivacijo za branje, saj se običajno teoret
sko umestijo v eno od omenjenih skupin teorij.
V knjigi se različni avtorji spoprimejo z vprašanjem razlik med spo
loma pri branju in motivaciji. Izpostavijo vpliv napačnih interpretacij in
reprezentacij na motivacijo dečkov in deklic in iz zapisov v znanstveni li
teraturi izluščijo dva glavna miselna vzorca: tiste, ki trdijo, da so deklice v
bralnem razumevanju boljše od fantov, in druge, ki trdijo, da razlik med
spoloma ni. Z zgodovinskim pregledom raziskav in ugotovitev nakažejo,
da do konca prve polovice dvajsetega stoletja raziskovalci ne odkrivajo no
benih razlik med spoloma. Temu sledi obdobje, ko se te razlike poudarja
in celo razume kot naravno danost.
Ne glede na to, da razkorak med dečki in deklicami pri branju niha
glede na specifično komponento branja, ki jo testiramo, pa usmerjanje po
zornosti izključno na zaostajanje dečkov ali na drugi strani na visoke do
sežke deklic spodbuja stališča, ki lahko vplivajo na navdušenje in vztraj
nost učencev obeh spolov in s tem na njihovo motivacijo za branje. Dekleta
220
