Page 226 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 226
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
pozitivno pripomore k razvoju gospodarstva. Ta začaran krog predstavlja
predpostavko, da razvoj izobraževalne politike odraža gospodarstvo drža
ve in posledično njen pomen in vpliv na globalni ravni. Pri tem pomemb
no vlogo odigrajo mednarodne primerjave, saj državam kažejo smernice
razvoja, področja možnih izboljšav in primere drugih držav. Vsekakor pa
je treba na mednarodno raziskavo, kot je PISA, gledati tudi kritično, saj
narekuje standarde izobraževalne politike in učenja po svojih vrednotah
in smernicah, s čimer pa lahko zanemarja pomen nacionalnih potreb in
vlogo nacionalnih držav pri oblikovanju nacionalnih izobraževalnih poli
tik. Prvo poglavje se zaključi z oceno, da imajo mednarodne raziskave zna
nja, vključno s PISA, veliko vlogo pri razvoju izobraževanja in globalnega
sveta nasploh, zato tako množičen odziv na rezultate in izreden interes za
preučevanje finskega izobraževalnega sistema ni presenečenje.
Avtorica nadaljuje s sliko razvoja finske zgodovine, torej od prvih na
seljencev do velike krize v 90. letih prejšnjega stoletja. Opiše trpko zgodo
vino ljudstva, ki živi v težkih naravnih in družbenih razmerah. Vremenski
pojavi Finski ne prizanašajo, hkrati pa so tudi družbene razmere terja
le svojo ceno. Finska je bila 600 let namreč pod švedsko oblastjo, kasneje
pa je postala še bojišče med Švedi in Rusi in posledično pristala pod rusko
oblastjo. Leta 1917 se je Finska osamosvojila ter izvolila prvega demokra
tično izvoljenega socialističnega predsednika vlade. Zgodovinski razvoj je
pustil hude posledice – revščino, brezposelnost in razslojenost družbe na
»bele in rdeče«, kar je postalo povod za državljansko vojno, iz katere je
Finska prišla stabilnejša in močnejša. To je bila dobra popotnica za drugo
svetovno vojno. Velik pokazatelj urejenosti in karakterja države je dejstvo,
da je Finska prva poravnala svoj denarni dolg zaradi vojne in od takrat na
prej razvijala različne socialne politike, od pokojninske do izobraževalne,
ter s tem postala vzor mnogim državam. Kasneje, po letu 1990, je Finsko
udarila nova kriza, tokrat finančna, zaradi zaprtja mej z Rusijo. Finska se
je tako usmerila v izboljšanje odnosov z zahodom in vstopila v EU. Vse to
dela finsko državo finsko in vpliva na ureditev, organiziranost ter način
delovanja tako države kot prebivalcev. Sami temu pravijo sisu, kar je izraz,
ki zajema njihov edinstveni jezik, politiko, religijo, družbo, torej vse, kar
je edinstvenega na Finskem in tamkajšnjih prebivalcih. Avtorica trdi, da
je zgodovina oblikovala družbo v eno izmed boljših na svetu, hkrati tudi
religija ni bila v nasprotju z državo, temveč sta skupaj kazali pot razvoja.
Tako finska politika kot religija namreč ideološko podpirata egalitarizem,
enakost med spoloma, močne socialne politike in stremita k izboljšanju
položaja vsakega posameznika.
Takšen razplet zgodovinskih in družbenih dogodkov je na Finskem
omogočil oblikovanje kakovostnega izobraževalnega sistema že od 60.
224
pozitivno pripomore k razvoju gospodarstva. Ta začaran krog predstavlja
predpostavko, da razvoj izobraževalne politike odraža gospodarstvo drža
ve in posledično njen pomen in vpliv na globalni ravni. Pri tem pomemb
no vlogo odigrajo mednarodne primerjave, saj državam kažejo smernice
razvoja, področja možnih izboljšav in primere drugih držav. Vsekakor pa
je treba na mednarodno raziskavo, kot je PISA, gledati tudi kritično, saj
narekuje standarde izobraževalne politike in učenja po svojih vrednotah
in smernicah, s čimer pa lahko zanemarja pomen nacionalnih potreb in
vlogo nacionalnih držav pri oblikovanju nacionalnih izobraževalnih poli
tik. Prvo poglavje se zaključi z oceno, da imajo mednarodne raziskave zna
nja, vključno s PISA, veliko vlogo pri razvoju izobraževanja in globalnega
sveta nasploh, zato tako množičen odziv na rezultate in izreden interes za
preučevanje finskega izobraževalnega sistema ni presenečenje.
Avtorica nadaljuje s sliko razvoja finske zgodovine, torej od prvih na
seljencev do velike krize v 90. letih prejšnjega stoletja. Opiše trpko zgodo
vino ljudstva, ki živi v težkih naravnih in družbenih razmerah. Vremenski
pojavi Finski ne prizanašajo, hkrati pa so tudi družbene razmere terja
le svojo ceno. Finska je bila 600 let namreč pod švedsko oblastjo, kasneje
pa je postala še bojišče med Švedi in Rusi in posledično pristala pod rusko
oblastjo. Leta 1917 se je Finska osamosvojila ter izvolila prvega demokra
tično izvoljenega socialističnega predsednika vlade. Zgodovinski razvoj je
pustil hude posledice – revščino, brezposelnost in razslojenost družbe na
»bele in rdeče«, kar je postalo povod za državljansko vojno, iz katere je
Finska prišla stabilnejša in močnejša. To je bila dobra popotnica za drugo
svetovno vojno. Velik pokazatelj urejenosti in karakterja države je dejstvo,
da je Finska prva poravnala svoj denarni dolg zaradi vojne in od takrat na
prej razvijala različne socialne politike, od pokojninske do izobraževalne,
ter s tem postala vzor mnogim državam. Kasneje, po letu 1990, je Finsko
udarila nova kriza, tokrat finančna, zaradi zaprtja mej z Rusijo. Finska se
je tako usmerila v izboljšanje odnosov z zahodom in vstopila v EU. Vse to
dela finsko državo finsko in vpliva na ureditev, organiziranost ter način
delovanja tako države kot prebivalcev. Sami temu pravijo sisu, kar je izraz,
ki zajema njihov edinstveni jezik, politiko, religijo, družbo, torej vse, kar
je edinstvenega na Finskem in tamkajšnjih prebivalcih. Avtorica trdi, da
je zgodovina oblikovala družbo v eno izmed boljših na svetu, hkrati tudi
religija ni bila v nasprotju z državo, temveč sta skupaj kazali pot razvoja.
Tako finska politika kot religija namreč ideološko podpirata egalitarizem,
enakost med spoloma, močne socialne politike in stremita k izboljšanju
položaja vsakega posameznika.
Takšen razplet zgodovinskih in družbenih dogodkov je na Finskem
omogočil oblikovanje kakovostnega izobraževalnega sistema že od 60.
224
