Page 228 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 228
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
narejen brez analiz in brez zavedanja o posledicah. Tudi prenosi javnih po
litik iz drugih držav imajo svoje slabosti, kot tudi prednosti. Avtorica v pe
tem poglavju predstavi razsežnosti prenosa javnih politik, od teoretičnih
pristopov do praks tekom zgodovine. Opisuje različne pristope k preno
su javnih politik, smernice in tudi korake, ki so v pomoč pri odločitvi za
teme, in sam proces prenosa v praksi. Vsebina poglavja daje bralcem vpo
gled v kompleksnost odločitve za prenos javnih politik in posledice, ki jih
lahko le-ta nosi. Opozarja tudi, da izobraževanje in izobraževalne politike
niso imuni na politične igre in so lahko izrabljeni za navajanje »laži« ter
krepitev politične moči. Avtorica izpostavi primer Japonske, kjer so me
diji prirejali rezultate raziskave PISA, da bi širša javnost podprla politične
odločitve. Primer pa ni osamljen, zato je avtorica v knjigi predstavila pale
to odzivov na rezultate raziskave PISA, zgrešene prenose javnih politik in
tudi nekatere uspešne. Vsak zase je vreden vpogleda in preučevanja, uče
nja iz napak in zgodb o uspehu.
In končno, kaj je skrivnost Fincev, da dosegajo tako dobre rezultate?
Kot pravi ena izmed intervjuvanih učiteljic: skrivnosti ni. Finska je sku
pek mnogih komponent in lastnosti, ki ustrezajo merilom raziskave PISA.
To lahko trdimo, saj v drugih mednarodnih raziskavah znanja ni uvršče
na na najvišja, toda še vedno na visoka mesta. Ne glede na to je Finska
edinstven primer kot država, družba ter izobraževalni sistem, predstavlje
na knjiga pa nam razkriva poglobljen vpogled v vsak posamezen košček
tega sistema, ki skupaj tvorijo nedvomno dovršeno celoto, ta pa predsta
vlja zgled izobraževalnim sistemom širom sveta.
Knjiga je dobra popotnica političnim odločevalcem, saj ponuja na
enem mestu zbrane teoretične pristope in dosedanje izkušnje glede pre
nosa javnih politik; prav tako politologom in strokovnjakom na podro
čju pedagogike, ki lahko preko knjige spoznavajo smernice poučevanja
na Finskem ter ostale pedagoške pristope, pa tudi vsem, ki jih zanimajo
finska družba, zgodovina in njihov izobraževalni sistem. Vse zgoraj opi
sano je le delček nadvse zanimive in bogate vsebine knjige, ki je rezultat
dolgoletnega dela in raziskovanja avtorice na področju nordijskih izobra
ževalnih sistemov. Knjiga prinaša nove razsežnosti politološkega znanja,
pa tudi splošne razgledanosti in zanimivih dejstev, ter pripomore k dru
gačnemu pogledu na vsakodnevna dogajanja ter razvoj sveta v globalnem
pomenu.
Urška Koritnik
doi: https://www.doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)223-226
226
narejen brez analiz in brez zavedanja o posledicah. Tudi prenosi javnih po
litik iz drugih držav imajo svoje slabosti, kot tudi prednosti. Avtorica v pe
tem poglavju predstavi razsežnosti prenosa javnih politik, od teoretičnih
pristopov do praks tekom zgodovine. Opisuje različne pristope k preno
su javnih politik, smernice in tudi korake, ki so v pomoč pri odločitvi za
teme, in sam proces prenosa v praksi. Vsebina poglavja daje bralcem vpo
gled v kompleksnost odločitve za prenos javnih politik in posledice, ki jih
lahko le-ta nosi. Opozarja tudi, da izobraževanje in izobraževalne politike
niso imuni na politične igre in so lahko izrabljeni za navajanje »laži« ter
krepitev politične moči. Avtorica izpostavi primer Japonske, kjer so me
diji prirejali rezultate raziskave PISA, da bi širša javnost podprla politične
odločitve. Primer pa ni osamljen, zato je avtorica v knjigi predstavila pale
to odzivov na rezultate raziskave PISA, zgrešene prenose javnih politik in
tudi nekatere uspešne. Vsak zase je vreden vpogleda in preučevanja, uče
nja iz napak in zgodb o uspehu.
In končno, kaj je skrivnost Fincev, da dosegajo tako dobre rezultate?
Kot pravi ena izmed intervjuvanih učiteljic: skrivnosti ni. Finska je sku
pek mnogih komponent in lastnosti, ki ustrezajo merilom raziskave PISA.
To lahko trdimo, saj v drugih mednarodnih raziskavah znanja ni uvršče
na na najvišja, toda še vedno na visoka mesta. Ne glede na to je Finska
edinstven primer kot država, družba ter izobraževalni sistem, predstavlje
na knjiga pa nam razkriva poglobljen vpogled v vsak posamezen košček
tega sistema, ki skupaj tvorijo nedvomno dovršeno celoto, ta pa predsta
vlja zgled izobraževalnim sistemom širom sveta.
Knjiga je dobra popotnica političnim odločevalcem, saj ponuja na
enem mestu zbrane teoretične pristope in dosedanje izkušnje glede pre
nosa javnih politik; prav tako politologom in strokovnjakom na podro
čju pedagogike, ki lahko preko knjige spoznavajo smernice poučevanja
na Finskem ter ostale pedagoške pristope, pa tudi vsem, ki jih zanimajo
finska družba, zgodovina in njihov izobraževalni sistem. Vse zgoraj opi
sano je le delček nadvse zanimive in bogate vsebine knjige, ki je rezultat
dolgoletnega dela in raziskovanja avtorice na področju nordijskih izobra
ževalnih sistemov. Knjiga prinaša nove razsežnosti politološkega znanja,
pa tudi splošne razgledanosti in zanimivih dejstev, ter pripomore k dru
gačnemu pogledu na vsakodnevna dogajanja ter razvoj sveta v globalnem
pomenu.
Urška Koritnik
doi: https://www.doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)223-226
226
