Page 223 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 223
recenzije
imajo v večini raziskav v povprečju boljši dosežek pri branju, a tu ne gre za
kako skrivnost; dekleta imajo namreč bolj pozitiven odnos do branja, pre
berejo več knjig, bolje berejo in imajo bolj razvito »bralno samopodobo«
(ang. self-concept). Ko enkrat upoštevamo omenjene dejavnike, spol ne po
jasnjuje več spremenljivosti v bralnih dosežkih.
Knjiga nas tudi uči, da pelje pot do višje motivacije fantov za branje
preko spodbujanja branja vseh, tudi deklet. Npr. raziskovalci poročajo o
večjem zadovoljstvu ob branju in višjih dosežkih tako fantov kot deklet na
šolah, kjer je delež deklet večji. Do tega pride, ker imajo dekleta več social
nih stikov in v povprečju več prijateljev, v akademskem vrstniškem okolju
z več dekleti pa je več podpore branju, ki je tudi bolj cenjeno.
Zelo zanimiv del knjige je posvečen okoljskim dejavnikom, ki vpliva
jo na motivacijo učencev za branje – družini s socialnimi, ekonomskimi in
kulturnimi značilnostmi, vplivu sovrstnikov in vplivu države (družbe), v
kateri živijo. Presenetljiva je npr. ugotovitev o razlikah v tem, kako fantje
in dekleta izkoristijo socialno-ekonomski potencial svojega družinskega
okolja. Po raziskavah sodeč fantje več pridobijo od izobraževalnih virov, ki
so na voljo doma, dekleta pa bolje izkoristijo socialni kapital družine (npr.
multikulturne stike družine z okoljem).
Knjiga poudarja pomen majhne razslojenosti v družbi oziroma vpliv
neenakosti. Ne gre le za življenje pod pragom revščine in prikrajšanost za
osnovne dobrine na eni strani in zelo visok SES na drugi strani, ampak za
splošno dobrobit. Večja enakost namreč predstavlja tudi večjo enakost iz
obraževalnih virov. Ker z naraščanjem količine virov dosežki ne naraščajo
linearno, ampak pride do zmanjševanja učinka (angl. diminishing return),
je pomembno, da ima kar največji del populacije zagotovljen relativno pe
ster osnovni nabor virov. To ima pozitiven učinek tudi zaradi posledičnih
socialnih interakcij med učenci, saj se človek raje druži s sebi podobnimi,
in če so si učenci z vidika družbene (ne)enakosti bolj podobni, potem se
na ta način povečuje tudi socialna interakcija med njimi in vsi bolj napre
dujejo, povezanost dosežkov z značilnostmi družinskega okolja pa je nižja.
Zanimivo je v državah z večjo izkazano družbeno enakostjo običajno raz
korak v dosežkih v prid deklet večji, saj širok javni nabor izobraževalnih
virov, ki je dostopen vsem, bolj koristi njim oziroma ga bolje izkoristijo.
Cilj šolanja mora biti motiviranje vseh učencev za branje. Ker gre
za veščino, ki jo posameznik začne pridobivati že v otroštvu, je zelo po
membno usklajeno in tvorno sodelovanje staršev in šole. Pomembna je
usklajenost, saj le v pozitivnem okolju spodbud in primerne zahtevnosti
nastajajo izkušnje uspeha, ki ojačujejo zaznavo lastne uspešnosti pri bra
nju in spodbujajo tako motivacijo kot druge značilnosti, ki vodijo učenca
do uspešnega bralca.
221
imajo v večini raziskav v povprečju boljši dosežek pri branju, a tu ne gre za
kako skrivnost; dekleta imajo namreč bolj pozitiven odnos do branja, pre
berejo več knjig, bolje berejo in imajo bolj razvito »bralno samopodobo«
(ang. self-concept). Ko enkrat upoštevamo omenjene dejavnike, spol ne po
jasnjuje več spremenljivosti v bralnih dosežkih.
Knjiga nas tudi uči, da pelje pot do višje motivacije fantov za branje
preko spodbujanja branja vseh, tudi deklet. Npr. raziskovalci poročajo o
večjem zadovoljstvu ob branju in višjih dosežkih tako fantov kot deklet na
šolah, kjer je delež deklet večji. Do tega pride, ker imajo dekleta več social
nih stikov in v povprečju več prijateljev, v akademskem vrstniškem okolju
z več dekleti pa je več podpore branju, ki je tudi bolj cenjeno.
Zelo zanimiv del knjige je posvečen okoljskim dejavnikom, ki vpliva
jo na motivacijo učencev za branje – družini s socialnimi, ekonomskimi in
kulturnimi značilnostmi, vplivu sovrstnikov in vplivu države (družbe), v
kateri živijo. Presenetljiva je npr. ugotovitev o razlikah v tem, kako fantje
in dekleta izkoristijo socialno-ekonomski potencial svojega družinskega
okolja. Po raziskavah sodeč fantje več pridobijo od izobraževalnih virov, ki
so na voljo doma, dekleta pa bolje izkoristijo socialni kapital družine (npr.
multikulturne stike družine z okoljem).
Knjiga poudarja pomen majhne razslojenosti v družbi oziroma vpliv
neenakosti. Ne gre le za življenje pod pragom revščine in prikrajšanost za
osnovne dobrine na eni strani in zelo visok SES na drugi strani, ampak za
splošno dobrobit. Večja enakost namreč predstavlja tudi večjo enakost iz
obraževalnih virov. Ker z naraščanjem količine virov dosežki ne naraščajo
linearno, ampak pride do zmanjševanja učinka (angl. diminishing return),
je pomembno, da ima kar največji del populacije zagotovljen relativno pe
ster osnovni nabor virov. To ima pozitiven učinek tudi zaradi posledičnih
socialnih interakcij med učenci, saj se človek raje druži s sebi podobnimi,
in če so si učenci z vidika družbene (ne)enakosti bolj podobni, potem se
na ta način povečuje tudi socialna interakcija med njimi in vsi bolj napre
dujejo, povezanost dosežkov z značilnostmi družinskega okolja pa je nižja.
Zanimivo je v državah z večjo izkazano družbeno enakostjo običajno raz
korak v dosežkih v prid deklet večji, saj širok javni nabor izobraževalnih
virov, ki je dostopen vsem, bolj koristi njim oziroma ga bolje izkoristijo.
Cilj šolanja mora biti motiviranje vseh učencev za branje. Ker gre
za veščino, ki jo posameznik začne pridobivati že v otroštvu, je zelo po
membno usklajeno in tvorno sodelovanje staršev in šole. Pomembna je
usklajenost, saj le v pozitivnem okolju spodbud in primerne zahtevnosti
nastajajo izkušnje uspeha, ki ojačujejo zaznavo lastne uspešnosti pri bra
nju in spodbujajo tako motivacijo kot druge značilnosti, ki vodijo učenca
do uspešnega bralca.
221
