Page 225 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 225
recenzije
Chung, Jennifer, PISA and Global Education Policy – Understanding
Finland’s Success and Influence. Leiden: Koninklijke Brill NV, 2019.
Izobraževanje v kontekstu globalizacije ne zaostaja za drugimi javnopoli
tičnimi področji in se prav zaradi nje precej spreminja. Posledica globali
zacije je med drugimi mobilizacija, ki pa jo je moč zaznati tudi v razvoju
izobraževanja in izobraževalnih politik, saj prehajanje idej in značilnosti
iz enega izobraževalnega sistema v drugega še nikoli ni bilo tako intenziv
no. Mobilizacijo omogočajo primerjave izobraževalnih sistemov in javnih
izobraževalnih politik, ena izmed takšnih primerjav pa je tudi raziskava
PISA. Raziskavo PISA vodi OECD, ki države razvršča na podlagi rezul
tatov in uspešnosti petnajstletnikov na področju naravoslovja, matemati
ke in branja, in sicer na podlagi dosežkov pri različnih nalogah, s katerimi
preverja uporabo v šoli pridobljenega znanja v različnih problemsko za
snovanih situacijah.
Knjiga PISA and Global Education Policy – Understanding Finland‘s
Success and Influence dokazuje, da je raziskava PISA veliko več kot le pri
dobivanje podatkov o uspešnosti izobraževalnih sistemov in razvrščanje
držav. Njen vpliv se širi tudi na politična polja in gospodarstvo. Rezultati
prvega cikla raziskave leta 2000 so »poveličali« Finsko, ki se je izmed
vseh sodelujočih OECD držav odrezala najbolje, in jo predstavili širšemu
svetu kot vzor izobraževalnega sistema. Začelo se je množično romanje
pedagogov, strokovnjakov in snovalcev javnih politik na Finsko z name
nom iskanja odgovora na vprašanje, kako jim uspe. Tudi Jennifer Chung
si je v ocenjevani knjigi postavljala isto vprašanje.
Avtorica je knjigo razdelila na 10 poglavij, kjer se v začetku osredo
toči na finsko zgodovino, finski izobraževalni sistem – njegove predno
sti in slabosti, na OECD in raziskavo PISA sámo po sebi ter problema
tiko prenosa javnih politik. V drugem delu pa različni strokovnjaki (npr.
dva bivša finska ministra za izobraževanje, učitelji, ravnatelji in zaposle
ni na OECD) predstavijo svoje izkušnje, znanje in poglede na raziskavo
PISA, izobraževalne sisteme in prenose idej iz finskega izobraževalnega
sistema v druge.
V začetku knjige avtorica predstavi raziskavo PISA in njen širši po
men v globalnem kontekstu. Raziskava PISA je namreč veliko več kot le
razvrščanje izobraževalnih sistemov sodelujočih držav. Rezultati raziska
ve PISA oblikujejo standarde, norme in načine ocenjevanja ter spodbujajo
države k nenehni (samo)evalvaciji in napredku. Poseben poudarek v knji
gi je namenjen povezanosti izobraževanja in gospodarstva. Predpostavlja
se namreč, da države z boljšim ekonomskim standardom vlagajo več sred
stev v razvoj izobraževanja oziroma da bolj kakovostno izobraževanje
223
Chung, Jennifer, PISA and Global Education Policy – Understanding
Finland’s Success and Influence. Leiden: Koninklijke Brill NV, 2019.
Izobraževanje v kontekstu globalizacije ne zaostaja za drugimi javnopoli
tičnimi področji in se prav zaradi nje precej spreminja. Posledica globali
zacije je med drugimi mobilizacija, ki pa jo je moč zaznati tudi v razvoju
izobraževanja in izobraževalnih politik, saj prehajanje idej in značilnosti
iz enega izobraževalnega sistema v drugega še nikoli ni bilo tako intenziv
no. Mobilizacijo omogočajo primerjave izobraževalnih sistemov in javnih
izobraževalnih politik, ena izmed takšnih primerjav pa je tudi raziskava
PISA. Raziskavo PISA vodi OECD, ki države razvršča na podlagi rezul
tatov in uspešnosti petnajstletnikov na področju naravoslovja, matemati
ke in branja, in sicer na podlagi dosežkov pri različnih nalogah, s katerimi
preverja uporabo v šoli pridobljenega znanja v različnih problemsko za
snovanih situacijah.
Knjiga PISA and Global Education Policy – Understanding Finland‘s
Success and Influence dokazuje, da je raziskava PISA veliko več kot le pri
dobivanje podatkov o uspešnosti izobraževalnih sistemov in razvrščanje
držav. Njen vpliv se širi tudi na politična polja in gospodarstvo. Rezultati
prvega cikla raziskave leta 2000 so »poveličali« Finsko, ki se je izmed
vseh sodelujočih OECD držav odrezala najbolje, in jo predstavili širšemu
svetu kot vzor izobraževalnega sistema. Začelo se je množično romanje
pedagogov, strokovnjakov in snovalcev javnih politik na Finsko z name
nom iskanja odgovora na vprašanje, kako jim uspe. Tudi Jennifer Chung
si je v ocenjevani knjigi postavljala isto vprašanje.
Avtorica je knjigo razdelila na 10 poglavij, kjer se v začetku osredo
toči na finsko zgodovino, finski izobraževalni sistem – njegove predno
sti in slabosti, na OECD in raziskavo PISA sámo po sebi ter problema
tiko prenosa javnih politik. V drugem delu pa različni strokovnjaki (npr.
dva bivša finska ministra za izobraževanje, učitelji, ravnatelji in zaposle
ni na OECD) predstavijo svoje izkušnje, znanje in poglede na raziskavo
PISA, izobraževalne sisteme in prenose idej iz finskega izobraževalnega
sistema v druge.
V začetku knjige avtorica predstavi raziskavo PISA in njen širši po
men v globalnem kontekstu. Raziskava PISA je namreč veliko več kot le
razvrščanje izobraževalnih sistemov sodelujočih držav. Rezultati raziska
ve PISA oblikujejo standarde, norme in načine ocenjevanja ter spodbujajo
države k nenehni (samo)evalvaciji in napredku. Poseben poudarek v knji
gi je namenjen povezanosti izobraževanja in gospodarstva. Predpostavlja
se namreč, da države z boljšim ekonomskim standardom vlagajo več sred
stev v razvoj izobraževanja oziroma da bolj kakovostno izobraževanje
223
