Page 217 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 217
Recenzije
Waldow, Florian, Steiner-Khamsi, Gita (ur.). Understanding PISA’s
Attractiveness: Critical Analyses in Comparative Policy Studies.
London: Bloomsbury Academic, 2019.
Slovenija se je pri oblikovanju svojih šolskih in širše izobraževalnih politik
vse od svoje osamosvojitve tako ali drugače ozirala tudi navzven, verjetno
še najbolj izrazito k Finski. Podobno se, vsaj na deklarativni ravni, dogaja
tudi danes. Januarja 2020 je tako tudi predvideni vodja strokovne skupi
ne za pripravo nove bele knjige v vzgoji in izobraževanju, svoj sprejem po
vabila razložil na naslednji način:
Ko sem videl, kako izgleda finska bela knjiga, sem videl, da potrebujejo
takšne ljudi, kot sem jaz. Tam so opisani izzivi, ki jih bo Finska doživela, in
zato želijo biti najboljši na svetu. To, kar so Finci napisali, je to, kar bi sam
napisal. (MMC, 22. januar 2020)
Podobno kot drugod in še bolj intenzivno kot nekaj desetletij po
prej se številni argumenti v edukacijskih debatah zaključujejo z (rokohi
trskim) sklicevanjem na Finsko in njen izobraževalni sistem, k čemur so
v pomembni meri pripomogle številne mednarodne raziskave s področja
izobraževanja, med njimi predvsem OECD-jev Program mednarodne pri-
merjave dosežkov učencev in učenk – PISA.
Delo Understanding PISA’s Attractiveness: Critical Analyses in
Comparative Policy Studies, ki sta ga uredila Florian Waldow in Gita
Steiner-Khamsi, se ukvarja zlasti z vprašanjem privlačnosti PISE za nacio
nalne oblikovalce politik, pri čemer prispevki v veliki meri izhajajo iz ana
liz medijskih diskurzov in nacionalnih političnih dokumentov.
215
Waldow, Florian, Steiner-Khamsi, Gita (ur.). Understanding PISA’s
Attractiveness: Critical Analyses in Comparative Policy Studies.
London: Bloomsbury Academic, 2019.
Slovenija se je pri oblikovanju svojih šolskih in širše izobraževalnih politik
vse od svoje osamosvojitve tako ali drugače ozirala tudi navzven, verjetno
še najbolj izrazito k Finski. Podobno se, vsaj na deklarativni ravni, dogaja
tudi danes. Januarja 2020 je tako tudi predvideni vodja strokovne skupi
ne za pripravo nove bele knjige v vzgoji in izobraževanju, svoj sprejem po
vabila razložil na naslednji način:
Ko sem videl, kako izgleda finska bela knjiga, sem videl, da potrebujejo
takšne ljudi, kot sem jaz. Tam so opisani izzivi, ki jih bo Finska doživela, in
zato želijo biti najboljši na svetu. To, kar so Finci napisali, je to, kar bi sam
napisal. (MMC, 22. januar 2020)
Podobno kot drugod in še bolj intenzivno kot nekaj desetletij po
prej se številni argumenti v edukacijskih debatah zaključujejo z (rokohi
trskim) sklicevanjem na Finsko in njen izobraževalni sistem, k čemur so
v pomembni meri pripomogle številne mednarodne raziskave s področja
izobraževanja, med njimi predvsem OECD-jev Program mednarodne pri-
merjave dosežkov učencev in učenk – PISA.
Delo Understanding PISA’s Attractiveness: Critical Analyses in
Comparative Policy Studies, ki sta ga uredila Florian Waldow in Gita
Steiner-Khamsi, se ukvarja zlasti z vprašanjem privlačnosti PISE za nacio
nalne oblikovalce politik, pri čemer prispevki v veliki meri izhajajo iz ana
liz medijskih diskurzov in nacionalnih političnih dokumentov.
215
