Page 16 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 16
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
med spoloma pri branju v Sloveniji med večjimi, se nama zdi to vredno na
dalje raziskati. Ker pa je prišlo med leti 2009 in 2018 do pomembnih raz
lik v samem načinu branja mladih, se bova raje kot na same bralne dosež
ke osredotočili na razlike, ki se nanašajo na njihovo motivacijo za branje,
vrsto gradiva, ki ga berejo, branje, ki ga opravijo na spletu, in oceno upo
rabnosti različnih metakognitivnih bralnih strategij. Temeljni vprašanji,
na kateri želiva v tem prispevku odgovoriti, sta tako naslednji:
Ali je prišlo med leti 2009 in 2018 do sprememb v motivaciji za branje,
pogostosti branja določene vrste gradiva, v bralnih dejavnostih na sple-
tu in oceni uporabnosti različnih metakognitivnih bralnih strategij pri
slovenskih 15-letnikih?
in
Ali lahko razlike med spoloma, ki se na že omenjenih področjih kažejo
na nacionalni ravni, na podlagi podatkov raziskave PISA 2018 potrdi-
mo tudi znotraj posameznih izobraževalnih programov?
Metoda
Vzorec
Za namene naše razprave sva uporabili podatke raziskav PISA 2009 in
PISA 2018, kjer so v Sloveniji vključeni vsi mladostniki, stari med 15 let in
3 mesece in 16 let ter 2 meseca (v nadaljevanju dijaki in dijakinje), ne glede
na izobraževalni program, ki ga obiskujejo. Vzorčenje je v raziskavi PISA
večstopenjsko in stratificirano, zaradi zagotavljanja reprezentativnosti
vzorca po izobraževalnih programih pa so v Sloveniji vanj zajeti vsi sred
nješolski izobraževalni programi in nekaj naključno izbranih osnovnih
šol ter institucij za izobraževanje odraslih. Načeloma velja, da znotraj do
ločenega izobraževalnega programa iz seznama vseh 15-letnikov naključ
no izberemo vzorec 30 dijakov in dijakinj, ki so nato vključeni v raziska
vo. Sodelovanje v raziskavi je anonimno. Postopki vzorčenja in izvedba
raziskave na šoli so podrobneje opisani v nacionalnem poročilu raziskav
PISA 2009 (Štraus, 2010) in PISA 2018 (Šterman Ivančič, 2019).
V raziskavi PISA 2009 je sodelovalo 7764 dijakov in dijakinj, v letu
2018 pa 6400 dijakov in dijakinj. Ker sva analize za potrebe te študije iz
vedli predvsem na podatkih raziskave PISA 2018, v nadaljevanju podrob
neje opisujeva ta vzorec.
Za potrebe najine analize sva iz vzorca 6400 dijakov in dijakinj izlo
čili 15-letnike, vključene v osnovno šolo, in tiste, ki so obiskovali programe
nižjega poklicnega izobraževanja. Za slednje namreč nimamo vseh podat
kov, ki jih potrebujemo za naše analize. Končni vzorec, vključen v analize,
14
med spoloma pri branju v Sloveniji med večjimi, se nama zdi to vredno na
dalje raziskati. Ker pa je prišlo med leti 2009 in 2018 do pomembnih raz
lik v samem načinu branja mladih, se bova raje kot na same bralne dosež
ke osredotočili na razlike, ki se nanašajo na njihovo motivacijo za branje,
vrsto gradiva, ki ga berejo, branje, ki ga opravijo na spletu, in oceno upo
rabnosti različnih metakognitivnih bralnih strategij. Temeljni vprašanji,
na kateri želiva v tem prispevku odgovoriti, sta tako naslednji:
Ali je prišlo med leti 2009 in 2018 do sprememb v motivaciji za branje,
pogostosti branja določene vrste gradiva, v bralnih dejavnostih na sple-
tu in oceni uporabnosti različnih metakognitivnih bralnih strategij pri
slovenskih 15-letnikih?
in
Ali lahko razlike med spoloma, ki se na že omenjenih področjih kažejo
na nacionalni ravni, na podlagi podatkov raziskave PISA 2018 potrdi-
mo tudi znotraj posameznih izobraževalnih programov?
Metoda
Vzorec
Za namene naše razprave sva uporabili podatke raziskav PISA 2009 in
PISA 2018, kjer so v Sloveniji vključeni vsi mladostniki, stari med 15 let in
3 mesece in 16 let ter 2 meseca (v nadaljevanju dijaki in dijakinje), ne glede
na izobraževalni program, ki ga obiskujejo. Vzorčenje je v raziskavi PISA
večstopenjsko in stratificirano, zaradi zagotavljanja reprezentativnosti
vzorca po izobraževalnih programih pa so v Sloveniji vanj zajeti vsi sred
nješolski izobraževalni programi in nekaj naključno izbranih osnovnih
šol ter institucij za izobraževanje odraslih. Načeloma velja, da znotraj do
ločenega izobraževalnega programa iz seznama vseh 15-letnikov naključ
no izberemo vzorec 30 dijakov in dijakinj, ki so nato vključeni v raziska
vo. Sodelovanje v raziskavi je anonimno. Postopki vzorčenja in izvedba
raziskave na šoli so podrobneje opisani v nacionalnem poročilu raziskav
PISA 2009 (Štraus, 2010) in PISA 2018 (Šterman Ivančič, 2019).
V raziskavi PISA 2009 je sodelovalo 7764 dijakov in dijakinj, v letu
2018 pa 6400 dijakov in dijakinj. Ker sva analize za potrebe te študije iz
vedli predvsem na podatkih raziskave PISA 2018, v nadaljevanju podrob
neje opisujeva ta vzorec.
Za potrebe najine analize sva iz vzorca 6400 dijakov in dijakinj izlo
čili 15-letnike, vključene v osnovno šolo, in tiste, ki so obiskovali programe
nižjega poklicnega izobraževanja. Za slednje namreč nimamo vseh podat
kov, ki jih potrebujemo za naše analize. Končni vzorec, vključen v analize,
14
