Page 201 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 201
a. kermauner ■ opismenjevanje otrok s slepoto
z brajico (Jablan, 2016). V tem obdobju je treba poskrbeti za čim več sti
ka z brajico (igre, igrače, igroknjige, zidna pravljica z brajevimi napisi, ti
pni slikopisi itn.). Druga faza je začetek formalnega učenja branja in pisa
nja, v tretji se otrok s slepoto uči tekoče brati in avtomatizira dekodiranje
simbolov, ki pa je počasnejše kot dekodiranje simbolov črnega tiska pri vi
dečih otrocih. V četrti in peti fazi otrok s slepoto razume pomen besedila
na več nivojih in ga je zmožen analizirati.
Učenci se na začetku učijo predvsem pravilnega tipanja v vodorav
ni legi, vračanja v novo vrsto in ugotavljajo posamezne skupine točk od
celice do celice. Vrstni red pri obravnavi brajevih črk je drugačen kot pri
obravnavi latiničnih črk. Otroci najprej spoznavajo črke, katerih postavi
tev točk je bolj enostavna (Golob, 1999).
V slovenskem prostoru za opismenjevanje otrok s slepoto v braji
ci uporabljamo Abecednik Cvetke Rožanec iz leta 1969, ni pa enotnega
dokumenta s cilji in programom dela za opismenjevanje otrok s slepoto
(Hrastovšek, 2016).
Pripomočki za predopismenjevanje otrok s slepoto
Slika 2: Brajeva tabla za pomoč pri opismenjevanju (vir: Nives Jeršin).
199
z brajico (Jablan, 2016). V tem obdobju je treba poskrbeti za čim več sti
ka z brajico (igre, igrače, igroknjige, zidna pravljica z brajevimi napisi, ti
pni slikopisi itn.). Druga faza je začetek formalnega učenja branja in pisa
nja, v tretji se otrok s slepoto uči tekoče brati in avtomatizira dekodiranje
simbolov, ki pa je počasnejše kot dekodiranje simbolov črnega tiska pri vi
dečih otrocih. V četrti in peti fazi otrok s slepoto razume pomen besedila
na več nivojih in ga je zmožen analizirati.
Učenci se na začetku učijo predvsem pravilnega tipanja v vodorav
ni legi, vračanja v novo vrsto in ugotavljajo posamezne skupine točk od
celice do celice. Vrstni red pri obravnavi brajevih črk je drugačen kot pri
obravnavi latiničnih črk. Otroci najprej spoznavajo črke, katerih postavi
tev točk je bolj enostavna (Golob, 1999).
V slovenskem prostoru za opismenjevanje otrok s slepoto v braji
ci uporabljamo Abecednik Cvetke Rožanec iz leta 1969, ni pa enotnega
dokumenta s cilji in programom dela za opismenjevanje otrok s slepoto
(Hrastovšek, 2016).
Pripomočki za predopismenjevanje otrok s slepoto
Slika 2: Brajeva tabla za pomoč pri opismenjevanju (vir: Nives Jeršin).
199
