Page 199 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 199
a. kermauner ■ opismenjevanje otrok s slepoto
Predvaje za opismenjevanje v brajici zajemajo orientacijo v mikro in
makro prostoru. Otrok pokaže dele svojega telesa z obema rokama, jih po
imenuje in poveže z njihovo funkcijo ter osvoji sredino telesa. Nato sledijo
vaje za lateralizacijo, s katerimi osvaja strani telesa, kar je osnova za orien
tacijo v prostoru, v brajevi celici, na brajevem stroju, kakor tudi orienta
cija na delovni površini, knjigi in listu. Delovna površina je prostor, ki ga
otrok lahko zajame z rokami. Pogoj za uspešno orientacijo je obvladovanje
pojmov, kot so miza, stol, prostor sedenja, gor/dol, levo/desno, spredaj/za
daj. Izhodiščna orientacijska točka se sedaj premakne na delovno površi
no in ne izhaja iz otroka, zato ga naučimo pravilnega raziskovanja delovne
površine: najprej položi roke na sredino mize, z rokami previdno drsi pro
ti zgornjemu robu mize, sledi razmik rok levo in desno in drsenje po zuna
njem robu do spodnjega roba mize, nato pa razišče iz sredine diagonalno
na levo in desno stran (Koprivnikar, b. d.).
Za branje in pisanje na brajev pisalni stroj je pomembna tudi moč pr
stov, zato z otrokom izvajamo vaje za razvoj motorike prstov, zapestja in
rok, kot so na primer vožnja samokolnice, plazenje, potiskanje različnih
predmetov, otroška joga, trganje papirja, stiskanje mokrih gob, ožemanje
mokrih oblačil, škropljenje z brizgalko, vodno pištolico, injekcijo; mani
puliranje s testom ali z glino; vlečenje vrvi, kegljanje, aktivnosti pri kuha
nju ipd. (ibid).
Fiziološka osnova
V koži so za tip odgovorni tipni receptorji. Meissnerjeva telesca so bliže
površini kože in jih je v blazinicah prstov približno 100 na m2. Globje v
podkožju so Vater-Pacinijeva telesca, ki reagirajo na pritisk. Za branje bra
jice so pomembni še kinestetični senzorni končiči, ki so v sklepih in ve
zivnih tkivih, in mišične ter tetivne čutnice, ki v mišičnih vlaknih zazna
vajo raztezanje in krčenje pri gibanju mišic med branju (Gerbec, 1999).
Raziskave so pokazale, da se z usmerjenimi vajami Meissnerjeva telesca,
ki so zadolžena za tip, lahko razmnožijo do 50 % (ibid.). Razvoj občutlji
vosti prstnih blazinic dosežemo z različnimi igrami, npr. s semensko ška
tlo: otrok s slepoto prebira različne večje ali manjše predmete ali plodove,
hkrati pa ugotavlja njihove lastnosti (obliko, težo, teksturo, toploto), raz
vršča jih v predalčke, ki so v posebni škatli razporejeni kot osnovna braje
va celica (ibid.).
Psihološka osnova
Za tekoče branje brajice je treba združiti nevrofiziološko in psihološko
komponento, to pa je odvisno od otrokove psihofizične zrelosti, razvito
sti njegovega živčnega sistema in intelektualne razvitosti (Gerbec, 1999).
197
Predvaje za opismenjevanje v brajici zajemajo orientacijo v mikro in
makro prostoru. Otrok pokaže dele svojega telesa z obema rokama, jih po
imenuje in poveže z njihovo funkcijo ter osvoji sredino telesa. Nato sledijo
vaje za lateralizacijo, s katerimi osvaja strani telesa, kar je osnova za orien
tacijo v prostoru, v brajevi celici, na brajevem stroju, kakor tudi orienta
cija na delovni površini, knjigi in listu. Delovna površina je prostor, ki ga
otrok lahko zajame z rokami. Pogoj za uspešno orientacijo je obvladovanje
pojmov, kot so miza, stol, prostor sedenja, gor/dol, levo/desno, spredaj/za
daj. Izhodiščna orientacijska točka se sedaj premakne na delovno površi
no in ne izhaja iz otroka, zato ga naučimo pravilnega raziskovanja delovne
površine: najprej položi roke na sredino mize, z rokami previdno drsi pro
ti zgornjemu robu mize, sledi razmik rok levo in desno in drsenje po zuna
njem robu do spodnjega roba mize, nato pa razišče iz sredine diagonalno
na levo in desno stran (Koprivnikar, b. d.).
Za branje in pisanje na brajev pisalni stroj je pomembna tudi moč pr
stov, zato z otrokom izvajamo vaje za razvoj motorike prstov, zapestja in
rok, kot so na primer vožnja samokolnice, plazenje, potiskanje različnih
predmetov, otroška joga, trganje papirja, stiskanje mokrih gob, ožemanje
mokrih oblačil, škropljenje z brizgalko, vodno pištolico, injekcijo; mani
puliranje s testom ali z glino; vlečenje vrvi, kegljanje, aktivnosti pri kuha
nju ipd. (ibid).
Fiziološka osnova
V koži so za tip odgovorni tipni receptorji. Meissnerjeva telesca so bliže
površini kože in jih je v blazinicah prstov približno 100 na m2. Globje v
podkožju so Vater-Pacinijeva telesca, ki reagirajo na pritisk. Za branje bra
jice so pomembni še kinestetični senzorni končiči, ki so v sklepih in ve
zivnih tkivih, in mišične ter tetivne čutnice, ki v mišičnih vlaknih zazna
vajo raztezanje in krčenje pri gibanju mišic med branju (Gerbec, 1999).
Raziskave so pokazale, da se z usmerjenimi vajami Meissnerjeva telesca,
ki so zadolžena za tip, lahko razmnožijo do 50 % (ibid.). Razvoj občutlji
vosti prstnih blazinic dosežemo z različnimi igrami, npr. s semensko ška
tlo: otrok s slepoto prebira različne večje ali manjše predmete ali plodove,
hkrati pa ugotavlja njihove lastnosti (obliko, težo, teksturo, toploto), raz
vršča jih v predalčke, ki so v posebni škatli razporejeni kot osnovna braje
va celica (ibid.).
Psihološka osnova
Za tekoče branje brajice je treba združiti nevrofiziološko in psihološko
komponento, to pa je odvisno od otrokove psihofizične zrelosti, razvito
sti njegovega živčnega sistema in intelektualne razvitosti (Gerbec, 1999).
197
