Page 196 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 196
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2

učinki bodo močno popestrili otrokovo igro, hkrati pa razvijali slušno za­
znavo (Zidarič, 2014).

Večina otrok s slepoto v intelektualnih sposobnostih ne zaostaja za
svojimi videčimi vrstniki. V povprečju imajo relativno visoko stopnjo ra­
zvoja govora, bogat besedni zaklad in sposobnost logičnega mišljenja,
marsikateri otrok s slepoto pa celo prekaša sovrstnike po izjemnih spo­
sobnostih pomnjenja podatkov ali števil (Murn, 2001).

Slika 1: Mali prostor, ki ga je razvila študentka Tanja Horvat Baum
(vir: Tanja Horvat Baum).
Ker otrok s slepoto ne more posnemati, je upočasnjen njegov moto­
rični razvoj. Po Brambringu (2007) ima predšolski otrok s slepoto v pri­
merjavi s svojimi polnočutnimi vrstniki precej slabše razvite ročne spre­
tnosti, kar je lahko ovira za učenje brajice, kajti te spretnosti so osnova
taktilno-kinestetičnih funkcij, ki omogočajo prepoznavanje brajevih sim­
bolov. Izjemen stimulans za otroka je t. i. mali prostor (angl. little room), ki
ga je razvila Lili Nielsen (Cervo, 2018). Prostor opremimo s predmeti raz­
ličnih tekstur in zvokov, otroku pa ponudimo tudi preprosto tipno knjigo
z enakimi teksturami, kot so na panelih malega prostora (Kovačič, 2019)
(Slika 1). S tem razvijamo otrokove sposobnosti za dešifriranje tipnih dra­
žljajev (Grbović, 2017), hkrati pa razvijamo občutek za lastno telo in nje­
gove dele, saj v tej starosti otroci še nimajo jasnih predstav o telesu, gibi rok

194
   191   192   193   194   195   196   197   198   199   200   201