Page 198 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 198
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
katere se na površino s pomočjo piezo-električnih modulov dvignejo in
pogrezajo kroglice, različna kombinacija teh kroglic pa predstavlja dolo
čeno črko v brajici. Na brajevi vrstici oseba s slepoto lahko bere besedi
la, ki so linearna, recimo v formatu word, tipka pa na običajno tipkovni
co z uporabo tipk namesto miške. Tako lahko oseba s slepoto dostopa do
vseh elektronskih dokumentov, knjig na nosilcih, spletnih vsebin in so
cialnih omrežij, če le strani omogočajo tudi tekstovne alternative za vse
netekstovne vsebine, npr. slike, zemljevide in druge grafične komponen
te. Vsa funkcionalnost interneta mora biti dostopna preko tipkovnice
(Kermauner, 2018a).
Z brajico lahko zapišemo praktično vse: črke, števke, ločila, besedne
poudarke, matematične izraze in fizikalne formule, kemijske enačbe, rim
ske števke, celo note. Zaradi potreb po novih znakih, razvijajočega se ra
čunalništva in prehoda na brajevo vrstico so osnovni brajevi celici dodali
še sedmo in osmo piko. Iz tega sestava je mogoče kombinirati kar 252 bra
jevih znakov (Gerbec, 1999).
Brajica je mednarodna pisava, uporabljajo jo tako Arabci, Kitajci
in Japonci. Preden pa je bila globalno sprejeta, je preteklo kar nekaj časa.
Evropa jo je sprejela leta 1878, Amerika pa šele 1917 (Bavčar, 2009).
Učenje brajice
Brajica je za osebe s slepoto primarni izobraževalni medij (Jablan, 2016),
čeprav naj bi poleg brajice poznale tudi črni tisk (slovenico oz. latinico),
česar se naučijo z otipavanjem različnih oblik črk in z oblikovanjem le
-teh v različnih materialih (glina, plastelin …) ter s specialnimi pripomoč
ki (pisanje na pozitivno folijo, tiflograf …). Vsaka oseba s slepoto naj bi
se namreč znala sama podpisati, saj se z lastnoročnim podpisom izkazu
je istovetnost.
Osnovna razlika med črnim tiskom in brajico je v prevladujočem na
činu percepcije: pri branju brajice je to tipno kinestetično prepoznavanje.
Brajica ima za razliko od črnega tiska še tretjo dimenzijo – višino brajeve
pike (Jablan, 2016).
Učenje brajice poteka po naslednjih stopnjah (Koprivnikar, b. d.):
1) predvaje za opismenjevanje v brajici;
2) učenje črk (prepoznavanje in pisanje);
3) učenje branja in pisanja.
Govorimo o primarnem opismenjevanju v brajici, to pomeni, da se
otrok nauči brajice v zgodnjem otroštvu, kar je prav gotovo najučinkovi
tejše (Murn, 2013).
196
katere se na površino s pomočjo piezo-električnih modulov dvignejo in
pogrezajo kroglice, različna kombinacija teh kroglic pa predstavlja dolo
čeno črko v brajici. Na brajevi vrstici oseba s slepoto lahko bere besedi
la, ki so linearna, recimo v formatu word, tipka pa na običajno tipkovni
co z uporabo tipk namesto miške. Tako lahko oseba s slepoto dostopa do
vseh elektronskih dokumentov, knjig na nosilcih, spletnih vsebin in so
cialnih omrežij, če le strani omogočajo tudi tekstovne alternative za vse
netekstovne vsebine, npr. slike, zemljevide in druge grafične komponen
te. Vsa funkcionalnost interneta mora biti dostopna preko tipkovnice
(Kermauner, 2018a).
Z brajico lahko zapišemo praktično vse: črke, števke, ločila, besedne
poudarke, matematične izraze in fizikalne formule, kemijske enačbe, rim
ske števke, celo note. Zaradi potreb po novih znakih, razvijajočega se ra
čunalništva in prehoda na brajevo vrstico so osnovni brajevi celici dodali
še sedmo in osmo piko. Iz tega sestava je mogoče kombinirati kar 252 bra
jevih znakov (Gerbec, 1999).
Brajica je mednarodna pisava, uporabljajo jo tako Arabci, Kitajci
in Japonci. Preden pa je bila globalno sprejeta, je preteklo kar nekaj časa.
Evropa jo je sprejela leta 1878, Amerika pa šele 1917 (Bavčar, 2009).
Učenje brajice
Brajica je za osebe s slepoto primarni izobraževalni medij (Jablan, 2016),
čeprav naj bi poleg brajice poznale tudi črni tisk (slovenico oz. latinico),
česar se naučijo z otipavanjem različnih oblik črk in z oblikovanjem le
-teh v različnih materialih (glina, plastelin …) ter s specialnimi pripomoč
ki (pisanje na pozitivno folijo, tiflograf …). Vsaka oseba s slepoto naj bi
se namreč znala sama podpisati, saj se z lastnoročnim podpisom izkazu
je istovetnost.
Osnovna razlika med črnim tiskom in brajico je v prevladujočem na
činu percepcije: pri branju brajice je to tipno kinestetično prepoznavanje.
Brajica ima za razliko od črnega tiska še tretjo dimenzijo – višino brajeve
pike (Jablan, 2016).
Učenje brajice poteka po naslednjih stopnjah (Koprivnikar, b. d.):
1) predvaje za opismenjevanje v brajici;
2) učenje črk (prepoznavanje in pisanje);
3) učenje branja in pisanja.
Govorimo o primarnem opismenjevanju v brajici, to pomeni, da se
otrok nauči brajice v zgodnjem otroštvu, kar je prav gotovo najučinkovi
tejše (Murn, 2013).
196
