Page 203 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 203
a. kermauner ■ opismenjevanje otrok s slepoto
saj so sličice povezane v besedilo in oblikovane v zgodbo (Vavpot, 2018).
Besedila je manj kot pri večini drugih vrst slikanice, zato je treba povzeti
bistvo na zgoščen način (Panič, 2018). Slikopisi so dobro predbralno mo
tivacijsko sredstvo, saj ilustracije v besedilu otroke spodbujajo, da vsebi
ni sledijo skupaj s starši in da sodelujejo pri izgovorjavi besed (prav tam).
Veliko vidnih slikopisov se pojavlja v otroških revijah, avtorice pa so
različne, najpogosteje jih sestavlja Anja Štefan. Tri njene slikopise je v ti
pno obliko prilagodila študentka Suzana Panić (2018) (Slika 3).
Avtorice Kermauner, Lotrič in Skubic (Kermauner in Plazar, 2019)
so ustvarile slikopise z naslovom Tipni slikopisi 1 in Tipni slikopisi 2.
Besede so razporejene v zaporedju, ki je enako kot zaporedje učenja črk
pri brajici: lažje črke (tiste z manj pikami) prej in težje kasneje. Uporabljen
je spiralasto vezan album, v katerem so na papirju živahnih barv ob braji
ci nalepljeni različni predmeti, ki jih mora otrok poiskati na sosednji stra
ni (Slika 4).
Slika 4: Tipni slikopisi 2 (vir: lastni arhiv avtorice).
Tipne slikanice
Tipne slike so poleg zvočnega opisa edini način, da prenesemo vidno po
dobo tako, da bo razumljiva tudi otroku s slepoto. Z njimi se otroci uči
jo prepoznavanja in interpretiranja različnih oblik in tekstur, razvijajo
precizno motoriko, selektivno tipno zaznavo ter razumevanje določenih
oblik v procesu posploševanja oz. generalizacije, pridobivajo nove infor
macije, nove pojme za pojave ter utrjujejo izkušnje iz vsakdanjega življe
nja, pomagajo pa tudi razvijati jezik in besedišče. Tipne ilustracije pa tudi
201
saj so sličice povezane v besedilo in oblikovane v zgodbo (Vavpot, 2018).
Besedila je manj kot pri večini drugih vrst slikanice, zato je treba povzeti
bistvo na zgoščen način (Panič, 2018). Slikopisi so dobro predbralno mo
tivacijsko sredstvo, saj ilustracije v besedilu otroke spodbujajo, da vsebi
ni sledijo skupaj s starši in da sodelujejo pri izgovorjavi besed (prav tam).
Veliko vidnih slikopisov se pojavlja v otroških revijah, avtorice pa so
različne, najpogosteje jih sestavlja Anja Štefan. Tri njene slikopise je v ti
pno obliko prilagodila študentka Suzana Panić (2018) (Slika 3).
Avtorice Kermauner, Lotrič in Skubic (Kermauner in Plazar, 2019)
so ustvarile slikopise z naslovom Tipni slikopisi 1 in Tipni slikopisi 2.
Besede so razporejene v zaporedju, ki je enako kot zaporedje učenja črk
pri brajici: lažje črke (tiste z manj pikami) prej in težje kasneje. Uporabljen
je spiralasto vezan album, v katerem so na papirju živahnih barv ob braji
ci nalepljeni različni predmeti, ki jih mora otrok poiskati na sosednji stra
ni (Slika 4).
Slika 4: Tipni slikopisi 2 (vir: lastni arhiv avtorice).
Tipne slikanice
Tipne slike so poleg zvočnega opisa edini način, da prenesemo vidno po
dobo tako, da bo razumljiva tudi otroku s slepoto. Z njimi se otroci uči
jo prepoznavanja in interpretiranja različnih oblik in tekstur, razvijajo
precizno motoriko, selektivno tipno zaznavo ter razumevanje določenih
oblik v procesu posploševanja oz. generalizacije, pridobivajo nove infor
macije, nove pojme za pojave ter utrjujejo izkušnje iz vsakdanjega življe
nja, pomagajo pa tudi razvijati jezik in besedišče. Tipne ilustracije pa tudi
201
