Page 204 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 204
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
močno stimulirajo tip in tako mlajše otroke pripravljajo na branje brajice.
Povečana občutljivost prstnih blazinic in z vsakodnevnimi dražljaji spro
ženo povečanje tipalnih telesc v koži sta eden od pogojev za kasnejše uspe
šno branje.
Tipne ilustracije naj prikazujejo manjše objekte, oblike, velikosti in
površine, ki so otroku s slepoto domači in jih srečuje v vsakodnevnem ži
vljenju. Prav je, da pridejo otroci v stik tudi s takimi prikazi, ki jih lah
ko razberejo spontano in brez interpretacije odraslega (Kermauner, 2013).
Dobra tipna ilustracija je očiščena vseh nebistvenih informacij (po
splošitev), količina informacij na njej je manjša, metodično in didaktično
pa je prilagojena starosti slepega otroka (Brvar, 2000). Pomembna je tudi
velikost prikaza – temeljno pravilo, ki izhaja iz prakse, je, naj se drži veli
kosti dveh razprtih dlani v širino ter v višino. Sama tipna informacija ne
sme biti manjša od brajeve celice, kar pomeni, da mora biti med posame
znimi znaki toliko prostora, da informacijo še lahko ločimo z blazinico
prsta. Ker veliko otrok s slepoto še razloči močne barve, za tipne slike upo
rabimo močne, kontrastne barve. Skušamo se tudi držati naravnih soraz
merij (npr. mačka naj ne bo večja kot konj). Material naj spominja na stvar
no podobo predmeta ali naj ga po posameznih lastnostih podpira (gladki
materiali – hladne barve, hrapavi materiali – tople barve). Pomembna je
tudi varnost – materiali in izdelava naj bodo varni (Kermauner, 2013).
Poznamo več tehnik izdelave tipnih prikazov:
– termo-vakuumska in mikrokapsulska ter termoformska tehnika,
termopisalo,
– risanje na pozitivno folijo, s tiflografom ali z brajevim pisalnim
strojem,
– sitotisk,
– slepi tisk,
– računalniška izdelava točkastih tipnih prikazov,
– samolepljive povoščene vrvice,
– kolaži iz najrazličnejših materialov,
– materiali za oblikovanje (glina, plastelin, fimo masa),
– lepilo, konturne in napihljive barve (Kermauner, 2004).
Tipne slikanice združujejo tipne slike z leposlovnim ali tudi stvar
nim besedilom, ki je navadno v brajici in v povečanem črnem tisku za otro
ke s slabovidnostjo in njihove starše. Tipnih slikanic je malo, saj so nava
dno narejene le v nekaj izvodih, njihova izdelava pa je zamudna in draga.
Študentka Inkluzivne pedagogike Anica Toplak (2012) si je za glav
ni lik svoje tipne slikanice za pomoč pri opismenjevanju otrok s slepoto
izbrala lik Kazalčka tipalčka, ki otroka vodi od števk 1 preko 2 do 9 in 0,
202
močno stimulirajo tip in tako mlajše otroke pripravljajo na branje brajice.
Povečana občutljivost prstnih blazinic in z vsakodnevnimi dražljaji spro
ženo povečanje tipalnih telesc v koži sta eden od pogojev za kasnejše uspe
šno branje.
Tipne ilustracije naj prikazujejo manjše objekte, oblike, velikosti in
površine, ki so otroku s slepoto domači in jih srečuje v vsakodnevnem ži
vljenju. Prav je, da pridejo otroci v stik tudi s takimi prikazi, ki jih lah
ko razberejo spontano in brez interpretacije odraslega (Kermauner, 2013).
Dobra tipna ilustracija je očiščena vseh nebistvenih informacij (po
splošitev), količina informacij na njej je manjša, metodično in didaktično
pa je prilagojena starosti slepega otroka (Brvar, 2000). Pomembna je tudi
velikost prikaza – temeljno pravilo, ki izhaja iz prakse, je, naj se drži veli
kosti dveh razprtih dlani v širino ter v višino. Sama tipna informacija ne
sme biti manjša od brajeve celice, kar pomeni, da mora biti med posame
znimi znaki toliko prostora, da informacijo še lahko ločimo z blazinico
prsta. Ker veliko otrok s slepoto še razloči močne barve, za tipne slike upo
rabimo močne, kontrastne barve. Skušamo se tudi držati naravnih soraz
merij (npr. mačka naj ne bo večja kot konj). Material naj spominja na stvar
no podobo predmeta ali naj ga po posameznih lastnostih podpira (gladki
materiali – hladne barve, hrapavi materiali – tople barve). Pomembna je
tudi varnost – materiali in izdelava naj bodo varni (Kermauner, 2013).
Poznamo več tehnik izdelave tipnih prikazov:
– termo-vakuumska in mikrokapsulska ter termoformska tehnika,
termopisalo,
– risanje na pozitivno folijo, s tiflografom ali z brajevim pisalnim
strojem,
– sitotisk,
– slepi tisk,
– računalniška izdelava točkastih tipnih prikazov,
– samolepljive povoščene vrvice,
– kolaži iz najrazličnejših materialov,
– materiali za oblikovanje (glina, plastelin, fimo masa),
– lepilo, konturne in napihljive barve (Kermauner, 2004).
Tipne slikanice združujejo tipne slike z leposlovnim ali tudi stvar
nim besedilom, ki je navadno v brajici in v povečanem črnem tisku za otro
ke s slabovidnostjo in njihove starše. Tipnih slikanic je malo, saj so nava
dno narejene le v nekaj izvodih, njihova izdelava pa je zamudna in draga.
Študentka Inkluzivne pedagogike Anica Toplak (2012) si je za glav
ni lik svoje tipne slikanice za pomoč pri opismenjevanju otrok s slepoto
izbrala lik Kazalčka tipalčka, ki otroka vodi od števk 1 preko 2 do 9 in 0,
202
