Page 15 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 15
k. šterman ivančič, m. puklek levpušček ■ branje mladih leta 2009 in leta 2018 ...
tehnologije (IKT), se je v odgovorih pokazalo, da se je čas, ki ga 15-letni
ki preživijo na spletu zunaj šole, med letoma 2012 in 2018 podaljšal za več
kot uro na dan (med delavniki in ob koncu tedna). 15-letniki zdaj med ted
nom preživijo na spletu v povprečju okoli 3 ure na dan in skoraj 3,5 ure na
dan ob koncu tedna (ibid.). Predvidevava, da omenjeno pomembno vpliva
na to, kako in na kakšne načine mladi berejo ter po kakšnem bralnem gra
divu danes najraje posegajo.
Kot se je pokazalo že v preteklih analizah podatkov raziskave PISA,
je v Sloveniji eden izmed pomembnejših dejavnikov bralnih dosežkov iz
obraževalni program, ki ga dijak obiskuje. Rezultati sekundarnih analiz
raziskave PISA 2009 (Puklek Levpušček, Podlesek in Šterman Ivančič,
2012) so pokazali, da se bralni dosežki slovenskih dijakov 1. letnikov sred
nje šole v veliki meri razlikujejo zaradi učinka izobraževalnega programa,
do razlik med izobraževalnimi programi pa je prihajalo tako v individual
nih značilnostih dijakov (npr. čas, ki ga dijaki dnevno namenjajo branju,
zaznavanje posameznih strategij povzemanja, razumevanja in pomnjenja
besedil), značilnostih domačega okolja dijakov (npr. socialnoekonomski
status družin dijakov, jezik, ki ga govorijo v domačem okolju) kot šolskem
okolju (spodbude učitelja pri bralnih aktivnostih, uporaba računalnika
v šoli, pogostost interpretiranja literarnih tekstov). Kljub izrazitim raz
likam med izobraževalnimi programi pa so rezultati analiz pokazali tudi,
da obstajajo pomembne razlike med dijaki znotraj izobraževalnih progra
mov, in sicer se dijaki in dijakinje znotraj programov razlikujejo v bralni
aktivnosti, zanimanju za branje, stališčih do različnih strategij branja, po
gostosti ukvarjanja z različnimi besedili in pogostosti rabe računalnika za
bralno dejavnost.
Sekundarne analize podatkov raziskave PISA 2015 (Šterman Ivančič,
2017) so pokazale, da se dijaki in dijakinje znotraj posameznih izobra
ževalnih programov v doseganju naravoslovnih dosežkov na preizkusu
PISA značilno razlikujejo tudi po spolu, vendar ne na način, kot se to kaže
na povprečni ravni za Slovenijo. Na povprečni ravni države so dijakinje v
letu 2015 na naravoslovnem preizkusu PISA dosegle 6 točk več kot dijaki
(516 točk proti 510 točk), omenjena razlika pa je bila statistično značilna.
Rezultati analiz razlik v dosežku glede na spol znotraj posameznega izo
braževalnega programa pa so pokazali, da so dijaki znotraj vseh izobraže
valnih programov v povprečju dosegli višji dosežek na naravoslovnem pre
izkusu PISA kot dijakinje.
Izobraževalni program je torej v Sloveniji specifičen kontekst, ki ga je
pri pojasnjevanju dosežkov vredno upoštevati. Sekundarne analize, s kate
rimi bi preverili razlike po spolu v bralnih dosežkih znotraj posameznega
izobraževalnega programa, do sedaj še niso bile opravljene. Ker so razlike
13
tehnologije (IKT), se je v odgovorih pokazalo, da se je čas, ki ga 15-letni
ki preživijo na spletu zunaj šole, med letoma 2012 in 2018 podaljšal za več
kot uro na dan (med delavniki in ob koncu tedna). 15-letniki zdaj med ted
nom preživijo na spletu v povprečju okoli 3 ure na dan in skoraj 3,5 ure na
dan ob koncu tedna (ibid.). Predvidevava, da omenjeno pomembno vpliva
na to, kako in na kakšne načine mladi berejo ter po kakšnem bralnem gra
divu danes najraje posegajo.
Kot se je pokazalo že v preteklih analizah podatkov raziskave PISA,
je v Sloveniji eden izmed pomembnejših dejavnikov bralnih dosežkov iz
obraževalni program, ki ga dijak obiskuje. Rezultati sekundarnih analiz
raziskave PISA 2009 (Puklek Levpušček, Podlesek in Šterman Ivančič,
2012) so pokazali, da se bralni dosežki slovenskih dijakov 1. letnikov sred
nje šole v veliki meri razlikujejo zaradi učinka izobraževalnega programa,
do razlik med izobraževalnimi programi pa je prihajalo tako v individual
nih značilnostih dijakov (npr. čas, ki ga dijaki dnevno namenjajo branju,
zaznavanje posameznih strategij povzemanja, razumevanja in pomnjenja
besedil), značilnostih domačega okolja dijakov (npr. socialnoekonomski
status družin dijakov, jezik, ki ga govorijo v domačem okolju) kot šolskem
okolju (spodbude učitelja pri bralnih aktivnostih, uporaba računalnika
v šoli, pogostost interpretiranja literarnih tekstov). Kljub izrazitim raz
likam med izobraževalnimi programi pa so rezultati analiz pokazali tudi,
da obstajajo pomembne razlike med dijaki znotraj izobraževalnih progra
mov, in sicer se dijaki in dijakinje znotraj programov razlikujejo v bralni
aktivnosti, zanimanju za branje, stališčih do različnih strategij branja, po
gostosti ukvarjanja z različnimi besedili in pogostosti rabe računalnika za
bralno dejavnost.
Sekundarne analize podatkov raziskave PISA 2015 (Šterman Ivančič,
2017) so pokazale, da se dijaki in dijakinje znotraj posameznih izobra
ževalnih programov v doseganju naravoslovnih dosežkov na preizkusu
PISA značilno razlikujejo tudi po spolu, vendar ne na način, kot se to kaže
na povprečni ravni za Slovenijo. Na povprečni ravni države so dijakinje v
letu 2015 na naravoslovnem preizkusu PISA dosegle 6 točk več kot dijaki
(516 točk proti 510 točk), omenjena razlika pa je bila statistično značilna.
Rezultati analiz razlik v dosežku glede na spol znotraj posameznega izo
braževalnega programa pa so pokazali, da so dijaki znotraj vseh izobraže
valnih programov v povprečju dosegli višji dosežek na naravoslovnem pre
izkusu PISA kot dijakinje.
Izobraževalni program je torej v Sloveniji specifičen kontekst, ki ga je
pri pojasnjevanju dosežkov vredno upoštevati. Sekundarne analize, s kate
rimi bi preverili razlike po spolu v bralnih dosežkih znotraj posameznega
izobraževalnega programa, do sedaj še niso bile opravljene. Ker so razlike
13
