Page 14 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 14
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
V raziskavi PISA se na področju bralne pismenosti kažejo bistvene
razlike po spolu že od leta 2006 naprej (Šterman Ivančič, 2019; Štraus,
2010; Štraus, Repež in Štigl, 2007; Štraus, Šterman Ivančič in Štigl, 2013
in 2017). 15-letnice1 v primerjavi s 15-letniki v povprečju dosegajo višje do
sežke na preizkusu iz bralne pismenosti raziskave PISA v vseh državah
OECD, razlika v dosežku med spoloma pa je v Sloveniji, primerjalno z
drugimi državami, vseskozi med največjimi. Leta 2018, ko je bilo branje
nazadnje poudarjeno področje merjenja v raziskavi, je ta razlika v Sloveniji
znašala 42 točk, na povprečni ravni držav OECD pa 30 točk (Šterman
Ivančič, 2019).
Razlike med spoloma se kažejo tudi v motivaciji za branje. V raziska
vi PISA jo ugotavljamo na podlagi časa, ki ga 15-letniki namenijo branju za
zabavo, in njihovi oceni lastnega uživanja v branju. V raziskavi PISA 2018
je bila v Sloveniji vrednost indeksa uživanja v branju za dijake – 0,55, kar
je pod povprečjem držav OECD, za dijakinje pa 0,11, kar je nekoliko nad
povprečjem držav OECD (Šterman Ivančič, 2019). Uživanje v branju se je
v vseh ciklih raziskave pokazalo tudi kot statistično značilen motivacijski
napovednik višjih bralnih dosežkov, pa tudi uporabe učinkovitejših bral
nih strategij. 15-letniki, ki so poročali, da uživajo v branju, so hkrati poro
čali tudi o pogostejši uporabi učinkovitejših bralnih strategij v primerja
vi s 15-letniki, ki so poročali, da v branju ne uživajo (Guthrie, Schafer in
Huang, 2001; OECD, 2010; OECD, 2015). Sullivan in Brown (2015) opo
zarjata na povratni pozitivni učinek učinkovitosti v branju na motivacijo
za branje: boljši bralci raje berejo, kar pa ponovno vodi k še hitrejšemu raz
voju besedišča in večji motivaciji za branje.
Rezultati iz leta 2018 za Slovenijo kažejo tudi, da je prišlo v primerja
vi z letom 2009, ko je bilo branje prav tako poudarjeno področje merjen
ja v raziskavi, tako pri dijakih kot dijakinjah do upada v uživanju v bra
nju, kar je z vidika učinkovitosti branja in bralnih dosežkov zaskrbljujoče
(Šterman Ivančič, 2019). Poleg tega se je med cikloma raziskave PISA 2009
in 2018 precej spremenila tudi sama narava branja, saj je minulo desetletje
zaznamovala nagla digitalizacija. OECD (2019a) poroča, da je leta 2009 o
tem, da doma nimajo dostopa do spleta, v povprečju poročalo približno 15
odstotkov 15-letnikov iz držav OECD, leta 2018 pa se je to število zmanj
šalo na manj kot 5 odstotkov. V vseh državah, v katerih so 15-letniki iz
polnjevali neobvezni Vprašalnik o uporabi informacijsko-komunikacijske
1 V raziskavi PISA sodelujejo mladostniki, stari med 15 let in 3 mesece in 16 let ter 2 meseca.
V Sloveniji so to praviloma dijaki in dijakinje, ki obiskujejo prve letnike srednješolskih izo-
braževalnih programov. Ko v članku govoriva o sodelujočih v raziskavi PISA na splošno,
uporabljava termin 15-letniki. Ko govoriva o vzorcu za Slovenijo, govoriva o dijakih in di-
jakinjah.
12
V raziskavi PISA se na področju bralne pismenosti kažejo bistvene
razlike po spolu že od leta 2006 naprej (Šterman Ivančič, 2019; Štraus,
2010; Štraus, Repež in Štigl, 2007; Štraus, Šterman Ivančič in Štigl, 2013
in 2017). 15-letnice1 v primerjavi s 15-letniki v povprečju dosegajo višje do
sežke na preizkusu iz bralne pismenosti raziskave PISA v vseh državah
OECD, razlika v dosežku med spoloma pa je v Sloveniji, primerjalno z
drugimi državami, vseskozi med največjimi. Leta 2018, ko je bilo branje
nazadnje poudarjeno področje merjenja v raziskavi, je ta razlika v Sloveniji
znašala 42 točk, na povprečni ravni držav OECD pa 30 točk (Šterman
Ivančič, 2019).
Razlike med spoloma se kažejo tudi v motivaciji za branje. V raziska
vi PISA jo ugotavljamo na podlagi časa, ki ga 15-letniki namenijo branju za
zabavo, in njihovi oceni lastnega uživanja v branju. V raziskavi PISA 2018
je bila v Sloveniji vrednost indeksa uživanja v branju za dijake – 0,55, kar
je pod povprečjem držav OECD, za dijakinje pa 0,11, kar je nekoliko nad
povprečjem držav OECD (Šterman Ivančič, 2019). Uživanje v branju se je
v vseh ciklih raziskave pokazalo tudi kot statistično značilen motivacijski
napovednik višjih bralnih dosežkov, pa tudi uporabe učinkovitejših bral
nih strategij. 15-letniki, ki so poročali, da uživajo v branju, so hkrati poro
čali tudi o pogostejši uporabi učinkovitejših bralnih strategij v primerja
vi s 15-letniki, ki so poročali, da v branju ne uživajo (Guthrie, Schafer in
Huang, 2001; OECD, 2010; OECD, 2015). Sullivan in Brown (2015) opo
zarjata na povratni pozitivni učinek učinkovitosti v branju na motivacijo
za branje: boljši bralci raje berejo, kar pa ponovno vodi k še hitrejšemu raz
voju besedišča in večji motivaciji za branje.
Rezultati iz leta 2018 za Slovenijo kažejo tudi, da je prišlo v primerja
vi z letom 2009, ko je bilo branje prav tako poudarjeno področje merjen
ja v raziskavi, tako pri dijakih kot dijakinjah do upada v uživanju v bra
nju, kar je z vidika učinkovitosti branja in bralnih dosežkov zaskrbljujoče
(Šterman Ivančič, 2019). Poleg tega se je med cikloma raziskave PISA 2009
in 2018 precej spremenila tudi sama narava branja, saj je minulo desetletje
zaznamovala nagla digitalizacija. OECD (2019a) poroča, da je leta 2009 o
tem, da doma nimajo dostopa do spleta, v povprečju poročalo približno 15
odstotkov 15-letnikov iz držav OECD, leta 2018 pa se je to število zmanj
šalo na manj kot 5 odstotkov. V vseh državah, v katerih so 15-letniki iz
polnjevali neobvezni Vprašalnik o uporabi informacijsko-komunikacijske
1 V raziskavi PISA sodelujejo mladostniki, stari med 15 let in 3 mesece in 16 let ter 2 meseca.
V Sloveniji so to praviloma dijaki in dijakinje, ki obiskujejo prve letnike srednješolskih izo-
braževalnih programov. Ko v članku govoriva o sodelujočih v raziskavi PISA na splošno,
uporabljava termin 15-letniki. Ko govoriva o vzorcu za Slovenijo, govoriva o dijakih in di-
jakinjah.
12
