Page 186 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 186
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Pokazali smo, da imamo z odnosom učencev do šole velike izzive
tudi v Sloveniji. Ta in druge opisane lastnosti šolskega sistema opravičuje
jo nujnost sprememb na področju kurikula. Okvirni predlog izhodišč za
oblikovanje kurikula, ki je zapisan spodaj, ponujamo le za začetek razmi
šljanja. Po našem mnenju naj kurikulum temelji na vrednotah (vsaj temelj
nih, za katere bi si želeli, da so trajne), iz katerih razvijemo področja in ci
lje. Same vsebine, podatki in dejstva pridejo na vrsto kasneje, zagotovo pa
naj jih bo precej manj, kot jih učni načrti vsebujejo danes. Tu je predlog
osnovnošolskega kurikuluma, ki je usmerjen na tri področja:
1) Znanje (podatki, dejstva, raziskovanje, prepoznavanje vrednosti in
pomena vsebin, prepoznavanje vzročno-posledičnih odnosov in od
visnosti …);
2) Sobivanje (sodelovanje, socializacija, komunikacija, solidarnost in
empatija, življenje v skupnosti, medvrstniška podpora …);
3) Veščine za samostojno življenje (učenje raziskovanja, raba IT tehno
logij, varstvo okolja in izraba naravnih virov, prehrana, učenje v na
ravi in o naravi, samostojnost pri šolskih in domačih opravilih …).
Značilnosti takega (enovitega in univerzalnega) kurikula vplivajo na
vse obravnavane sestavine šolskega sistema in ustvarjajo prehode za uspe
šno vključevanje vseh učencev v isti program. Splošni cilji, skladni z vre
dnotami, so določeni na državni ravni in razporejeni po triletjih. Izbira
vrste informacij, podatkov in dejstev, ki bi jih uporabili kot sredstvo za
doseganje ciljev, je prepuščena presoji učitelja. S tem omogočimo prehod
od vprašanj »kaj« (podatki in dejstva) do vprašanj »zakaj« in »kako«
(raziskovanje). . Šola dobiva na ta način drugačno vzgojno in izobraževal
no funkcijo, saj v središču učenja ni snov/vsebina, pač pa razvijanje odno
sa in stališč do posameznih vsebin. Taka zasnova kurikula lahko vpliva na
druge omenjene sestavine šolskega sistema:
– Kurikul ne vsebuje minimalnih standardov znanj. Splošni cilji so
prilagojeni različnim zmožnostim učencev. V takem kurikulumu
imajo možnost uspešno sodelovati in napredovati vsi učenci, tudi
otroci z motnjami v duševnem razvoju.
– Namesto sumativnega ocenjevanja omogoča tak kurikulum izvaja
nje formativnega ocenjevanja z oceno napredka učenca glede na pri
lagojene cilje. Namesto preverjanja znanja – podatkov in dejstev z
uporabo Bloomove klasifikacije, preverjamo proceduralna znanja,
načine iskanja rešitev in odzivanje učencev ob različnih učnih prilo
žnostih, za kar je bolj primerna uporaba Marzanove klasifikacije ci
ljev (Marzano in Kendall, 2007).
184
Pokazali smo, da imamo z odnosom učencev do šole velike izzive
tudi v Sloveniji. Ta in druge opisane lastnosti šolskega sistema opravičuje
jo nujnost sprememb na področju kurikula. Okvirni predlog izhodišč za
oblikovanje kurikula, ki je zapisan spodaj, ponujamo le za začetek razmi
šljanja. Po našem mnenju naj kurikulum temelji na vrednotah (vsaj temelj
nih, za katere bi si želeli, da so trajne), iz katerih razvijemo področja in ci
lje. Same vsebine, podatki in dejstva pridejo na vrsto kasneje, zagotovo pa
naj jih bo precej manj, kot jih učni načrti vsebujejo danes. Tu je predlog
osnovnošolskega kurikuluma, ki je usmerjen na tri področja:
1) Znanje (podatki, dejstva, raziskovanje, prepoznavanje vrednosti in
pomena vsebin, prepoznavanje vzročno-posledičnih odnosov in od
visnosti …);
2) Sobivanje (sodelovanje, socializacija, komunikacija, solidarnost in
empatija, življenje v skupnosti, medvrstniška podpora …);
3) Veščine za samostojno življenje (učenje raziskovanja, raba IT tehno
logij, varstvo okolja in izraba naravnih virov, prehrana, učenje v na
ravi in o naravi, samostojnost pri šolskih in domačih opravilih …).
Značilnosti takega (enovitega in univerzalnega) kurikula vplivajo na
vse obravnavane sestavine šolskega sistema in ustvarjajo prehode za uspe
šno vključevanje vseh učencev v isti program. Splošni cilji, skladni z vre
dnotami, so določeni na državni ravni in razporejeni po triletjih. Izbira
vrste informacij, podatkov in dejstev, ki bi jih uporabili kot sredstvo za
doseganje ciljev, je prepuščena presoji učitelja. S tem omogočimo prehod
od vprašanj »kaj« (podatki in dejstva) do vprašanj »zakaj« in »kako«
(raziskovanje). . Šola dobiva na ta način drugačno vzgojno in izobraževal
no funkcijo, saj v središču učenja ni snov/vsebina, pač pa razvijanje odno
sa in stališč do posameznih vsebin. Taka zasnova kurikula lahko vpliva na
druge omenjene sestavine šolskega sistema:
– Kurikul ne vsebuje minimalnih standardov znanj. Splošni cilji so
prilagojeni različnim zmožnostim učencev. V takem kurikulumu
imajo možnost uspešno sodelovati in napredovati vsi učenci, tudi
otroci z motnjami v duševnem razvoju.
– Namesto sumativnega ocenjevanja omogoča tak kurikulum izvaja
nje formativnega ocenjevanja z oceno napredka učenca glede na pri
lagojene cilje. Namesto preverjanja znanja – podatkov in dejstev z
uporabo Bloomove klasifikacije, preverjamo proceduralna znanja,
načine iskanja rešitev in odzivanje učencev ob različnih učnih prilo
žnostih, za kar je bolj primerna uporaba Marzanove klasifikacije ci
ljev (Marzano in Kendall, 2007).
184
