Page 184 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 184
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
namesto da bi ga uporabili za razumevanje in raziskovanje. Za obliko
vanje kognitivnih modelov, ki jih možgani sestavljajo v koncepte, učen
ci ne potrebujejo veliko podatkov in dejstev (Rutar, 2017), potrebujejo pa
spodbudno poučevanje, učno okolje in čas, da se lahko oblikujejo globje
in trajnejše predstave. Odsotnost psihološke zadovoljitve – dopaminske-
ga krepitelja, ki ga povzroči šele proces učenja z razumevanjem, povzroča
odtujenost ali celo odpor do znanja, raziskovanja, nemotiviranost, posle
dično pa tudi odpor do šole. Nasprotno pa dopaminski odziv ob doživlja
nju uspeha (in razumevanja snovi) zagotavlja motiviranost za nadaljevanje
učenja (McTighe et al., 2019). Prevladujoče poučevanje v slovenski šoli te
melji na reprezentativnih temah in vnaprej pripravljenih pravilnih odgo
vorih, manj pa na vprašanjih, ki jih postavljajo učenci, in na reševanju pro
blema skozi napačne rešitve (ibid.). Poučevanje postavljanja kakovostnih
vprašanj učencev je pot k razumevanju konceptov. Pouk, ki je sestavljen iz
pripovedovanja zgodb učitelja, spodbudi zlaganje simbolnih shem učen
cev. S tem se oblikuje prostor nevednosti, ki proži vprašanja učencev, kar je
že del učenja z raziskovanjem. Razvijanje odnosa do znanja (spreminjajo
čih se resnic) z raziskovanjem naj bi bila bistvena vloga osnovnošolskega
izobraževanja. Res je, da tudi že obstoječi učni načrti vsebujejo cilje, po
vezane z razumevanjem konceptov, vendar se zdi, da učitelji učence, spri
čo ogromne količine snovi in dolžnosti realizacije učnega načrta, prepogo
sto pustijo le pri pomnjenju podatkov in dejstev, ki jih učenci ne zmorejo
povezati v koncepte, saj je na vrsti nova snov, novi podatki, nova dejstva.
Učenju prijazna šola – spodbudno učno okolje
za vse učence
Tudi prepričanje, da je učenje zgolj racionalni proces, je kognitivna zna
nost že ovrgla. Namesto tega je pokazala, da so kognitivni procesi spodbu
jeni s čustvenimi in da je mišljenje rezultat obojega hkrati – kognitivne in
čustvene aktivnosti (Varlas, 2018; Schneider in Stern, 2013).
Nevroznanstveniki ta proces podrobneje razložijo, na tem mestu
pa bo dovolj le njihova ugotovitev, da je prehodnost informacij ali sen
zornih dražljajev, ki jih učenci prejemajo od zunaj, do njihove obdelave v
»upravljalskem« delu možganov zelo odvisna od čustvenega stanja učen
cev (ibid.). Dober učitelj se zaveda, da je proces učenja odvisen od razre
dne klime, zato je najprej pozoren na pozitiven odnos do učencev. Tak
odnos prenaša na učence z zavedanjem, da je učenje učinkovito le, če so
učenci v pozitivnem čustvenem stanju, se čutijo varne in sprejete tako s
strani učitelja kot tudi vrstnikov. Pozitivna razredna klima je en pogoj za
učinkovito učenje in ima odločilen vpliv na rast motivacije in prizadeva
nja učencev. Drugi, prav tako pomemben del je poučevanje in ocenjevanje.
182
namesto da bi ga uporabili za razumevanje in raziskovanje. Za obliko
vanje kognitivnih modelov, ki jih možgani sestavljajo v koncepte, učen
ci ne potrebujejo veliko podatkov in dejstev (Rutar, 2017), potrebujejo pa
spodbudno poučevanje, učno okolje in čas, da se lahko oblikujejo globje
in trajnejše predstave. Odsotnost psihološke zadovoljitve – dopaminske-
ga krepitelja, ki ga povzroči šele proces učenja z razumevanjem, povzroča
odtujenost ali celo odpor do znanja, raziskovanja, nemotiviranost, posle
dično pa tudi odpor do šole. Nasprotno pa dopaminski odziv ob doživlja
nju uspeha (in razumevanja snovi) zagotavlja motiviranost za nadaljevanje
učenja (McTighe et al., 2019). Prevladujoče poučevanje v slovenski šoli te
melji na reprezentativnih temah in vnaprej pripravljenih pravilnih odgo
vorih, manj pa na vprašanjih, ki jih postavljajo učenci, in na reševanju pro
blema skozi napačne rešitve (ibid.). Poučevanje postavljanja kakovostnih
vprašanj učencev je pot k razumevanju konceptov. Pouk, ki je sestavljen iz
pripovedovanja zgodb učitelja, spodbudi zlaganje simbolnih shem učen
cev. S tem se oblikuje prostor nevednosti, ki proži vprašanja učencev, kar je
že del učenja z raziskovanjem. Razvijanje odnosa do znanja (spreminjajo
čih se resnic) z raziskovanjem naj bi bila bistvena vloga osnovnošolskega
izobraževanja. Res je, da tudi že obstoječi učni načrti vsebujejo cilje, po
vezane z razumevanjem konceptov, vendar se zdi, da učitelji učence, spri
čo ogromne količine snovi in dolžnosti realizacije učnega načrta, prepogo
sto pustijo le pri pomnjenju podatkov in dejstev, ki jih učenci ne zmorejo
povezati v koncepte, saj je na vrsti nova snov, novi podatki, nova dejstva.
Učenju prijazna šola – spodbudno učno okolje
za vse učence
Tudi prepričanje, da je učenje zgolj racionalni proces, je kognitivna zna
nost že ovrgla. Namesto tega je pokazala, da so kognitivni procesi spodbu
jeni s čustvenimi in da je mišljenje rezultat obojega hkrati – kognitivne in
čustvene aktivnosti (Varlas, 2018; Schneider in Stern, 2013).
Nevroznanstveniki ta proces podrobneje razložijo, na tem mestu
pa bo dovolj le njihova ugotovitev, da je prehodnost informacij ali sen
zornih dražljajev, ki jih učenci prejemajo od zunaj, do njihove obdelave v
»upravljalskem« delu možganov zelo odvisna od čustvenega stanja učen
cev (ibid.). Dober učitelj se zaveda, da je proces učenja odvisen od razre
dne klime, zato je najprej pozoren na pozitiven odnos do učencev. Tak
odnos prenaša na učence z zavedanjem, da je učenje učinkovito le, če so
učenci v pozitivnem čustvenem stanju, se čutijo varne in sprejete tako s
strani učitelja kot tudi vrstnikov. Pozitivna razredna klima je en pogoj za
učinkovito učenje in ima odločilen vpliv na rast motivacije in prizadeva
nja učencev. Drugi, prav tako pomemben del je poučevanje in ocenjevanje.
182
