Page 188 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 188
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
prilagoditev, vendar so zamejeni s pravilniki, obsežnimi učnimi načrti, pa
tudi s kulturo preživetih doktrin, protokolov in konceptov. Odgovori na
vprašanja, katere spremembe so potrebne, da bomo šolo približali učen
cem s posebnimi potrebami, so nas pripeljali do spoznanj, da so rešitve
pravzaprav univerzalne – kar je dobro zanje, je dobro za vse učence v šoli
ne glede na njihove kognitivne in telesne zmožnosti. Kar je opisano in pre
dlagano zgoraj, niso novosti; nekateri šolski sistemi take in podobne reši
tve že uvajajo (npr. vse skandinavske, deloma tudi baltske države, Nova
Zelandija, Škotska, zadnja leta tudi Singapur ...). Zavedamo se, da so v tem
besedilu zarisane le konture sprememb, da nekateri predlogi še niso ustre
zno evalvirani, da vseh niti ne bo mogoče izpeljati in da morda to niti ni
potrebno. Ne glede na to smo predstavili nekaj dejstev našega osnovnošol
skega sistema, zaradi katerih smo lahko zaskrbljeni, in navedli nekaj reši
tev, ki jih dajemo v nadaljnjo preučitev. Zavedamo se, da z dvomom v kon
cept enotnih standardov in posledično razvrščanja glede na učne dosežke
posegamo v temelj, na katerem sta zgrajeni tradicionalna in sodobna šola.
Če pa se hkrati zavedamo, da je odgovornost in pravičnost šole, da se od
ziva na različnost učencev in ne samo kakovost, ki jo merimo z učnimi do
sežki, so navedeni nastavki rešitev vsekakor vredni nadaljnjega preučeva
nja in ukrepanja. Morda je čas, da se po skoraj 25 letih od uvedbe 9-letne
šole premaknemo od kozmetičnih popravkov šolskega sistema k večjim
konceptualnim spremembam.
Literatura
Bransford, J., Brown, A., in Cocking, R. (ur.). (2000) How people learn:
Brain, mind experience, and school: Expanded edition. Washingron,
DC: National Academy Press.
Cankar, G., Bren, M., in Zupanc, D. (2017) Za večjo pravičnost šolskega siste-
ma v Sloveniji. Ljubljana: Državni izpitni center.
CJL. (2018) Analiza ankete za specialno pedagoško službo v Centru Janeza
Levca Ljubljana. Arhiv CJL, neobjavljeno.
Eamon, M. K., in Altshuler, S. J. (2004) Can We Predict Disruptive School
Behavior? Children & Schools 26(1), str. 23–37.
EASIE. (2014) Five key messages for inclusive Education. Putting theory into
practice. Odense C, Brussels: European Agency for Special Needs and
Inclusive Education.
EASIE. (2018) Cross-country reports. Odense C, Brussels: European Agency
for Special Needs and Inclusive Education.
186
prilagoditev, vendar so zamejeni s pravilniki, obsežnimi učnimi načrti, pa
tudi s kulturo preživetih doktrin, protokolov in konceptov. Odgovori na
vprašanja, katere spremembe so potrebne, da bomo šolo približali učen
cem s posebnimi potrebami, so nas pripeljali do spoznanj, da so rešitve
pravzaprav univerzalne – kar je dobro zanje, je dobro za vse učence v šoli
ne glede na njihove kognitivne in telesne zmožnosti. Kar je opisano in pre
dlagano zgoraj, niso novosti; nekateri šolski sistemi take in podobne reši
tve že uvajajo (npr. vse skandinavske, deloma tudi baltske države, Nova
Zelandija, Škotska, zadnja leta tudi Singapur ...). Zavedamo se, da so v tem
besedilu zarisane le konture sprememb, da nekateri predlogi še niso ustre
zno evalvirani, da vseh niti ne bo mogoče izpeljati in da morda to niti ni
potrebno. Ne glede na to smo predstavili nekaj dejstev našega osnovnošol
skega sistema, zaradi katerih smo lahko zaskrbljeni, in navedli nekaj reši
tev, ki jih dajemo v nadaljnjo preučitev. Zavedamo se, da z dvomom v kon
cept enotnih standardov in posledično razvrščanja glede na učne dosežke
posegamo v temelj, na katerem sta zgrajeni tradicionalna in sodobna šola.
Če pa se hkrati zavedamo, da je odgovornost in pravičnost šole, da se od
ziva na različnost učencev in ne samo kakovost, ki jo merimo z učnimi do
sežki, so navedeni nastavki rešitev vsekakor vredni nadaljnjega preučeva
nja in ukrepanja. Morda je čas, da se po skoraj 25 letih od uvedbe 9-letne
šole premaknemo od kozmetičnih popravkov šolskega sistema k večjim
konceptualnim spremembam.
Literatura
Bransford, J., Brown, A., in Cocking, R. (ur.). (2000) How people learn:
Brain, mind experience, and school: Expanded edition. Washingron,
DC: National Academy Press.
Cankar, G., Bren, M., in Zupanc, D. (2017) Za večjo pravičnost šolskega siste-
ma v Sloveniji. Ljubljana: Državni izpitni center.
CJL. (2018) Analiza ankete za specialno pedagoško službo v Centru Janeza
Levca Ljubljana. Arhiv CJL, neobjavljeno.
Eamon, M. K., in Altshuler, S. J. (2004) Can We Predict Disruptive School
Behavior? Children & Schools 26(1), str. 23–37.
EASIE. (2014) Five key messages for inclusive Education. Putting theory into
practice. Odense C, Brussels: European Agency for Special Needs and
Inclusive Education.
EASIE. (2018) Cross-country reports. Odense C, Brussels: European Agency
for Special Needs and Inclusive Education.
186